RAZVOJNA KONFERENCA GREMO 2024

Konkurenčnost v avtomobilski industriji je v veliki meri odvisna od hitrosti prilagajanja spremembam v poslovnem okolju, še posebej pa od sposobnosti podjetij in raziskovalnih inštitucij, da se proaktivno odzivajo na tehnološke in družbene izzive z razvojem novih, inovativnih rešitev. Pri hitrosti odzivanja na zahteve trga igrata ključno vlogo interdisciplinarnost in povezovanje deležnikov za doseganje kritične mase kompetenc in virov.


Vabimo vas,

da se nam pridružite na Razvojni konferenci GREMO, na kateri bomo posvetili čas razpravi o novih materialih in tehnologijah ter o novih izdelkih in proizvodnih procesih ki bodo v naslednjem desetletju vplivali na razvoj novih rešitev v mobilnosti in avtomobilski industriji.

Program dogodka bo raznolik, predstavili bomo tako izzive na področju razvoja in raziskav, nove raziskovalne in razvojne dosežke in tudi primere dobrih praks. Veliko časa bomo posvetili tudi razpravi in mreženju.

 

PROGRAM RAZVOJNE KONFERENCE

8.30 – 9.00

 

Registracija udeležencev

UVOD V KONFERENCO

9.00 – 9.10

 

Tanja Mohorič

NEKAJ BESED O KONFERENCI

9.10 – 9.20

 

Erik Kapfer, Vzorčno mesto

ZA OGREVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO V ROBOTIKI WRO SLOVENIJA 2025 IN PAMETNE UČILNICE, INOVACIJA Z LASKAVIM NAZIVOM DIGIVZORNIK 2023

9.20 – 9.30

 

prof. dr. Tomaž Katrašnik, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

UVOD V DAN: KAKO SE SPREMINJAJO PROCESI NA PODROČJU RAZISKAV IN RAZVOJA?

MATERIALI, TEHNOLOGIJE IN ORODJA, 1. del

9.30 – 9.50

 

prof. dr. Edvard Govekar/ dr. Andrej Jeromen, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

FUNKCIJSKO GRADIENTNI MATERIALI

V različnih panogah, tudi v avtomobilski industriji, se pojavlja potreba po lahkih konstrukcijah in izboljšavah funkcionalnih lastnosti,  kar vključuje tudi nove zlitine, funkcijske gradientne (FGM) ter meta materiale. Navedeno je mogoče doseči z uporabo aditivnih tehnologij (AT), pri čemer je ključno razumevanje vpliva procesnih parametrov AT ter postopkov obdelave.

9.50 – 10.10

 

izr. prof. dr. Andraž Legat, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

NOVI MATERIALI IN KOROZIJA

Uporaba novih materialov, njihovih kombinacij, ter tehnologij, bo ob posebnih pogojih okolja lahko povzročila posebne vrste korozijskih procesov. Predstavljene bodo značilnosti omenjenih procesov, metode za njihovo oceno in delno tudi tehnike za njihovo preprečevanje.

10.10 – 10.20

 

dr. Aleš Hančič, TECOS

TRENDI V ORODJARSTVU

V zahtevni orodjarski industriji, kjer je natančnost ključna in hitrost odločilnega pomena, tehnološke inovacije igrajo vse pomembnejšo vlogo pri povečanju učinkovitosti, kakovosti in konkurenčnosti. Predstavljene bodo nekatere ključne tehnološke rešitve, ki spreminjajo dosedanji način dela orodjarske industrije

10.20 – 10.30

 

Matej Strašek, TPV Automotive

POVEČANJE ROBUSTNOSTI DINAMIČNE NOSILNOSTI VARJENEGA SPOJA TANKOSTENSKIH VISOKOTRDNIH JEKLENIH ODPREŠKOV ZA LAHKE KOMPONENTE VOZIL

Nosilec zadnjega kolesa mora biti lahek in vzdržljiv, zato je narejen iz tankostenskega visoko trdnega jekla. Nosilec je optimiran blizu zahtevanih mej. Njegovo robustnost smo dodatno povečali z optimizacijo proizvodnega procesa s spremembo zaporedja varjenja, kar je ugodno spremenilo zaostale notranje napetosti. Pravilnost pospešenih testiranj smo potrdili s testom realnih obremenitev.

10.30 – 10.40

 

mag. Jernej Falnoga, Unior

NOVE REŠITVE ZA MEHANSKO OBDELAVO KOMPONENT AVTOMOBILOV

Elektrifikacija pogonov vozil in uporaba lahkih konstrukcijskih komponent za zmanjševanje teže vozil, je povečala potrebo po rešitvah mehanske obdelave velikih in lahkih aluminijastih komponent. Elastičnost velikih, vitkih konstrukcij predstavlja poseben izziv za mehansko obdelavo. V prispevku vam predstavljamo naše rešitve.

10.40 – 10.50

 

Vprašanja in odgovori

10.50 – 11.10

 

Odmor za kavo

MATERIALI, TEHNOLOGIJE IN ORODJA, 2. del

11.10 – 11.20

 

dr. Peter Cvahte, Impol

ZLITINE IN IZDELKI SKUPINE IMPOL ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO

Skupina Impol ponuja na trgu različne izdelke, ki izhajajo iz širokega proizvodnega procesa. To vključuje izdelavo zlitin, iztiskanih izdelkov, litih palic za kovanje ter valjanih izdelkov pločevine, trakov in folij. Zahtevano je načrtovanje in izdelava izdelkov skozi celotno proizvodno verigo, pri čemer je ključno temeljito poznavanje vplivnih parametrov procesa na končne lastnosti izdelkov.

11.20 – 11.40

 

Peter Uršič, Hidria in prof. dr. Damijan Miljavec, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

SENZOR NAVORA NA OSNOVI AMORFNE FEROMAGNETNE MIKROŽIČKE

Navor je fizikalna veličina, ki jo običajno merimo preko njegove posledice, to je torzijske deformacije gredi. Amorfna mikrožička, lahko meri raztezke podlage, na katero je nameščena. Vzbujanje in merjenje odziva mikrožičke je brezžično, preko magnetnega polja, zato je zelo primerna za brezkontaktno merjenje deformacij oz. navorov vrtečih gredi.

11.40 – 11.50

 

Luka Bertoncelj, Iskra ISD

LASERFUSION – TEHNOLOGJA SPAJANJA POLIMEROV IN KOVIN

Zaradi vedno večjih stroškovnih in okoljskih pritiskov v velikoserijski proizvodnji sestavnih delov in podsestavov, se pospešeno išče alternative konvencionalnim proizvodnim postopkom. Na področju lepljenja in tesnjenja materialov, ciljno polimerov in kovin, se zato išče alternativam procesom lepljenja. S tem namenom Iskra ISD že več let razvoja proces LaserFusion.

11.50 – 12.00

 

dr. Miha Kenda, Hidria

ROTACIJSKO MIKRO LASERSKO VARJENJE Z DVOJNIM ŽARKOM

Rotacijsko mikro lasersko varjenje z dvojnim žarkom (LVDŽ) omogoča precizno spajanje cilindričnih komponent. Sočasna uporaba dveh laserskih žarkov pa podvoji mesta zaključkov zvarnih spojev in poveča možnosti puščanja zvarnega spoja. Prispevek predstavlja način zaključevanja rotacijskih zvarov, ki omogoča izdelavo hermetičnih spojev tako pri konvencionalnem laserskem varjenju kot tudi pri uporabi LVDŽ.

12.00 – 12.10

 

Vprašanja in odgovori

12.10 – 13.00

 

Odmor za kosilo in druženje

ELEKTRIFIKACIJA VOZIL IN HRANJENJE ENERGIJE (BATERIJE, VODIK,…)

13.00 – 13.10

 

prof. dr. Robert Dominko, Kemijski inštitut

PRIHAJAJOČE BATERIJSKE TEHNOLOGIJE IN VLOGA DUBT CENTRA PRI NJIHOVEM RAZVOJU IN UPORABI

Izdelava in uporaba baterijskih celic in z tem povezanih tehnologij omogoča neizmerne možnosti za različne sektorje po celotni verigi vrednosti. Pogoj za dolgotrajno in varno delovanje baterij je razumevanje njihove kemije in strukture, pri je čemer razvoj na tem področju še vedno v zelo intenzivni fazi.

13.10 – 13.30

 

dr. Ulises Rojas Alva, FRISSBE, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

THE SAFETY CHALLENGES OF LITHIUM-ION BATTERY TECHNOLOGY: CAN WE ADDRESS THEM?

The lithium-ion battery (LIB) technology entails a fire risk as the LIB cells or a battery module can go into thermal runaway leading to extremely challenging fire situations. Specific scientific-based solutions and performance-based design approaches will be presented.

13.30– 13.40

 

Vprašanja in odgovori

DIGITALNI DVOJČKI IN NAPREDNA DIAGNOSTIKA

13.40 – 13.50

 

dr. Blaž Peternel, SMARTIS d.o.o. in Devid Palčič, ROBOTINA d.o.o.

DIGITALNI DVOJČKI VEČPLASTNIH OKOLIJ – ORODJE ZA UPRAVLJANJE TEHNOLOGIJ, PROCESOV IN SISTEMOV

Digitalni dvojčki odpirajo veliko možnih implementacij digitalnih rešitev, še posebej, ko rešujemo probleme večplastnih okolij (npr.: od roba, do oblaka, ali od strojne opreme do procesov programskega upravljanja). S predavanjem želimo prikazati različne vidike vpeljave digitalnih dvojčkov v interdisciplinarnih industrijskih panogah.

13.50 – 14.10

 

prof. dr Tomaž Katrašnik, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

DIGITALNI DVOJČKI IN VIRTUALNA ZAZNAVALA: NOVE DIAGNOSTIČNE FUNKCIONALNOSTI IN KONCEPT »SOFTWARE DEFINED VEHICLE«

Digitalizacija in koncept Software Defined Vehicle (SDV) spreminjata paradigmo razvoja vozil. Napredna virtualnih zaznaval in digitalni dvojčki omogočajo nove funkcionalnosti diagnostike delovanja, zdravja in varnosti, ki bodo prikazane na primerih baterij in gorivnih celic. Predstavljene bodo tudi ideje izboljšanja energetske učinkovitosti in interakcije med fazami razvoja, proizvodnje in uporabe vozila, ki jih bo omogočil SDV ob uporabi naprednih virtualnih zaznaval in digitalnih dvojčkov.

14.10 – 14.20

 

prof. dr. Janez Povh, Rudolfovo

3D IN CT SKENIRANJE ZA NAPREDNE MERITVE IN OBRATNI INŽENIRING

V zadnjem desetletju, ko je bilo 3D tiskanje v centru pozornosti, se je na področju 3D in CT skeniranja zgodila tiha revolucija. Medtem, ko se je CT skeniranje iz medicine razširilo v industrijo, so 3D skenerji za profesionalni namen postali natančnejši, mobilnejši in dostopnejši.

14.20 – 14.30

 

Vprašanja in odgovori

14.30 – 14.45

 

Odmor za kavo

DIGITALNA PREOBRAZBA PROIZVODNIH PROCESOV

14.45 – 14.55

 

dr. Janez Ambrožič, Iskra Mehanizmi

DIGITALIZACIJA TESTNIH PROTOKOLOV: IZZIV, ARHITEKTURA IN IZVEDBA

Testiranje kompleksnih izdelkov zahteva upravljanje številnih naprav. Programski paket MehLab, zasnovan na mikroservisih, omogoča enostavno upravljanje in digitalizacijo testiranja. Spletni vmesnik omogoča dostop od kjerkoli, digitalni dvojčki pa simulirajo naprave v razvoju.

14.55 – 15.05

 

prof. dr. Janko Slavič , Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljana
dr. Janez Luznar ml., DOMEL d.o.o.
Robert Bolčina in dr. Martin Furlan, MAHLE Electric Drives Slovenija d.o.o.

OpenEOL: ODPRTOKODNA PLATFORMA ZA KONČNO KONTROLO IZDELKOV

Namen platforme je poenostaviti in podpreti povezovanje industrijske strojne in programske opreme za učinkovito in prilagodljivo končno kontrolo izdelkov. Prednosti platforme so: enostavnost uporabe in vzdrževanja, zmanjšanje odvisnosti od zaprte strojne in programske opreme, pospeševanje razvoja prilagojenih programov za kontrolo kakovosti, »od skupnosti – za skupnost«.

15.05 – 15.15

 

Janez Trilobit, Trilobit

OPTIMIZACIJA KONTROLE KAKOVOSTI S POMOČJO »DEEP LEARNINGA«

Uporaba globokega učenja za zmanjšanje “false negativov” v avtomatiziranih operacijah kontrole kakovosti predstavlja revolucijo v industrijski proizvodnji. Globoko učenje, podkategorija umetne inteligence, omogoča algoritmom, da se učijo iz velike količine podatkov in nenehno izboljšujejo svojo natančnost.

15.15 – 15.25

 

Jan Gorše, LOTRIČ meroslovje

STROJNO UČENJE ZA TRAJNOSTNO MEROSLOVJE

Uporaba strojnega učenja v meroslovju za izboljšanje merilnih negotovosti in napovedovanje obnašanja merilnih instrumentov.

15.25 – 15.35

 

Marjan Kralj, Trace Solutions

CELOVIT PRISTOP K DIGITALIZACIJI PROIZVODNIH PROCESOV

Podjetje Kovinoplastika Benda je z digitalizacijo proizvodnje naslovilo:

     - sistem sledenja in spremljanja blaga v proizvodnji,
     - upravljanje celotne oskrbne verige od dobaviteljev preko proizvodnje do odjemalcev blaga,
     - obvladovanje proizvodnega procesa s planiranjem in avtomatskim spremljanjem ter
     - natančne, točne in ažurne podatke o porabi časa in materialov.

15.35 – 15.45

 

Andraž Kladnik, AFLabs

PROGRAMSKA OPREMA PO MERI - KORAK V PRAVO SMER

Prednosti razvoja lastne programske opreme bodo predstavljene na primeru podjetja Gomline d.o.o. s poudarkom na načrtovanju, organizaciji in poteku proizvodnega procesa.

15.45 – 16.00

 

Boris Horvat, Acex

DIGITALNA VARNOST

16.00 – 16.10

 

Vprašanja in odgovori

PODPORNO INOVACIJSKO OKOLJE

16.10 – 17.00

 

OKROGLA MIZA; SODELOVANJE, KLJUČ DO USPEHA

prof. dr. Tomaž Katrašnik, Boštjan Berginc, prof. dr. Damijan Miljavec, prof. dr. Mitjan Kalin, Radovan Bolko, Franci Bratkovič

17.00

 

Kava in druženje za zaključek

 

Prosimo, da vabilo posredujete tudi svojim sodelavcem, za katere menite, da bi jim bile vsebine konference zanimive.

Udeležba na konferenci je za člane SRIP ACS+ brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava na: dunja.podlesnik@acs-giz.si.

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01/ 236 17 35, dunja.podlesnik@acs-giz.si

_______________________________________________________________________________________________________________

Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10 % k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.

 

Nazaj