Skip to main content

Predstavniki SRIP-ov, gospodarstva in institucij Vladi RS: Sprejmite pet sklepov za Slovenijo prihodnosti

Predstavniki devetih strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP-ov), gospodarstva in institucij znanja so na posvetu Povezovanje, kadrovski izzivi in vključevanje v mednarodne verige 19. oktobra 2017 sprejeli pet sklepov, ki jih predlagajo Vladi RS in relevantnim ministrstvom v sprejem in izvedbo.

Med sklepi izpostavljamo dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, ki bo učinkovito podpiralo pravočasno prilagajanje kadrov na razvojne spremembe. Država naj v ta namen vzpostavi pilotni projekt in zagotovi sistemsko financiranje karierne platforme s ciljem zmanjševanja strukturnih neskladij in povečevanja konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu. Sklepe je predsednik GZS Boštjan Gorjup ob koncu posveta predal državnemu sekretarju na SVRK Francu Matjažu Zupančiču.

ZA SLOVENIJO PRIHODNOSTI
1.    Prioritete in ukrepi Strategije pametne specializacije (Slovenian Smart Specialisation Strategy – S4) in povezovanje preko SRIP-ov znotraj te strategije predstavljajo pravi odgovor na izzive sedanjosti in bližnje prihodnosti. Ključno je, da gre za nacionalni, nadvladni, dolgoročni projekt, ki zahteva konstruktivno in stalno podporo te in tudi prihodnjih vlad.
Strategija pametne specializacije je določila devet prednostnih področji (domen), za katere so v strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih (SRIP-i) v sodelovanju gospodarstva z institucijami znanja in v tesnem sodelovanju z resornimi ministrstvi nastali akcijski načrti – nacionalne strategije posameznega področja. Tako imamo devet močnih gospodarskih programov, kjer ima država možnost preboja glede na potencial v podjetjih in institucijah znanja. Nujno je strategijo pametne specializacije pospešeno izvajati na vseh nivojih.

•    SRIP Tovarne prihodnosti
•    SRIP Pametna mesta in skupnosti
•    SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo
•    SRIP Mobilnost
•    SRIP Materiali kot končni produkti
•    SRIP Zdravje - medicina
•    SRIP Hrana
•    SRIP Turizem
•    SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

2.    Pospešiti in poglobiti je potrebno izvedbo Strategije pametne specializacije S4, država pa naj dodatno okrepi podporo S4 na področju izobraževalne in raziskovalne politike ter pri izvedbi pilotnih projektov. Zahtevnejših raziskovalnih razvojnih projektov brez sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja ni možno izvesti. Prav povezovanje na tem področju je poslanstvo SRIP-ov. Država mora s prerazporeditvijo in okrepitvijo financiranja temeljnih raziskav močneje podpreti raziskovalno razvojna področja S4 za doseganje prebojnih rezultatov.
Evropa v svojih usmeritvah sledi nacionalnim pametnim specializacijam in spodbuja celovit pristop od TRL1 do TRL9 (TRL = raven tehnološke pripravljenosti), povezovanje znanja in industrije ter vzpostavljanje verig vrednosti.  Slovenska strategija pametne specializacije S4 nedvomno sledi tem smernicam. To bi morala biti tudi strategija Vlade RS in zato je potrebna:
•    Celovita obravnava raziskav skozi celoten razvojno raziskovalno inovacijski cikel od TRL1 do TRL9 in
•    spodbujanje sodelovanja slovenske znanosti in gospodarstva.
Večina javnega denarja za raziskave pride od industriji, in sicer od izvozno usmerjenega gospodarstva. Zato je več kot upravičeno pričakovanje, da gre javni denar za znanost in razvoj nazaj v gospodarstvo - sicer ne v obliki toka denarja, temveč  v obliki toka bazičnega in aplikativnega znanja nazaj k ljudem, uporabnikom novo razvitih produktov. To so nekatere inštitucije znanja že spoznale in se danes že uspešno povezujejo s slovensko industrijo, včasih so celo pobudniki in nosilci povezovanja. Prav tako je slovensko gospodarstvo v zadnjih dveh desetletjih prešlo na višjo stopnjo razvoja, kar se vidi tudi v vse močneje izraženi razvojno raziskovalni in inovacijski dejavnosti v številnih podjetjih. V slovenskih podjetjih je že toliko razvojnih kapacitet in sposobnosti, da lahko uspešno črpajo znanje iz znanstvenih inštitucij, ki so sposobne svoja znanstvena spoznanja spustiti na aplikativno raven.
Vlaganja so potrebna v vse veje in področja znanosti, vendar mora biti poudarek na področjih, kjer ima Slovenija gospodarski potencial, kot ga je izpostavila pametna specializacija in so ga utemeljili akcijski načrti posameznih SRIP-ov. Bazične raziskave morajo slediti usmeritvam pametne specializacije, saj brez bazičnih raziskav ni uspešnih aplikativnih rešitev.

3.    Transformacija slovenskega gospodarstva bo skladno s prioritetami S4 potekala z uvajanjem industrije 4.0, digitalizacije ter prehodom v krožno gospodarstvo; tako preko spodbujanja preoblikovanja poslovnih modelov kot preko skupnega iskanja najboljših tehnoloških rešitev.
Poleg samega razvoja morajo podjetja vlagati v nove poslovne modele ob ustrezni digitalni podpori, robotizaciji, uvajanju senzorike, sprotnega nadzora in umetne inteligence. Hkrati pa morajo za vključevanje v najboljše mednarodne verige slediti načelom krožnega gospodarstva, zelene proizvodnje in družbene odgovornosti.

4.    Kadri so ključnega pomena. V SRIP-ih bomo pristopili k dolgoročnemu napovedovanju potreb po kadrih in kompetencah, ki bo učinkovito podpiralo pravočasno prilagajanje kadrov na razvojne spremembe.
Dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih omogoča:
-    boljše načrtovanje in izvajanje  programov izobraževanja in usposabljanja na celotni izobraževalni vertikali;
-    zagotavlja sistematično prepoznavanje vrzeli v kompetencah ciljnih skupin in hitrejšo   odzivnost  in fleksibilnost izobraževanja glede na specifične potrebe podjetij, panog, grozdov, verig  vrednosti in drugih delodajalcev;
-    učinkovito načrtovanje in izvajanje spodbud za razvoj kompetenc mladine, zaposlenih in brezposelnih.
Za dosego tega je potrebna strategija izobraževalnega sistema z usklajevanjem vpisne politike s kadrovskimi potrebami slovenskega gospodarstva in fleksibilnostjo ter odzivnostjo izobraževalnih programov za dosego ustreznih kompetenc.

5.    Država naj vzpostavi pilotni projekt za dolgoročnejše napovedovanje potreb po kadrih in zagotovi sistemsko financiranje karierne platforme s ciljem zmanjševanja strukturnih neskladij in povečevanja konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu. Primerno področje za pilotni projekt je področje razvoja materialov kot končnih produktov – SRIP MATPRO, ki je imel prvi izmed SRIP-ov potrjen akcijski načrt in je v drugi fazi izvajanja projekta.



Nekaj izjav s posveta

Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: Današnji dogodek kaže na povezovalnost, prihodnost, dvig dodane vrednosti, odpira ne le svetle točke, temveč veliko luči. Teh ne bi bilo, če ostali ne bi bili »za« … Sedaj čutimo, kaj je gospodarska politika za naslednje obdobje. Začela se je s strategijo pametne specializacije, konkretizacija pa se je začela s SRIP-i. Izpostavila je pomen določitve 9 področij (namesto panog), kjer se lahko vsi tisti, ki so že uspešni, in tudi tisti, ki to še bodo, najdejo. …SRIP-i so nastavljeni v smeri vstopa v mednarodne verige vrednosti. To je nov moment. Res je, da odprtost pomeni tudi ranljivost, neodprtost pa pomeni še večjo ranljivost. Dotaknila se je kadrovske problematike, pa tudi vprašanja migracijske politike, delovnih dovoljenj, zaposlovanja tujcev.  

Dr. Peter Wostner, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije, SVRK: Imamo tri prioritete, ki so digitalno, krožno, (s)industrija 4.0. Prioritete so podkrepljene s celovitim, prilagojenim in usklajenim svežnjem ukrepov. … Transformacija, ki se bo zgodila, bo brutalna; za nekatere zagotovo. Mi pa imamo zgodovinsko priložnost, da realiziramo tisto, za kar smo se dogovorili, da bomo delali.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek: Strategija pametne specializacije je jasno opredeljena kot prioriteta Slovenije, tudi, kako bo podprta s strani države, kar je ključno za povezovanje z zasebnim sektorjem. Pomeni povezovanje v globalne verige vrednosti, kjer lahko Slovenija izkoristi priložnosti, ki jih ponuja globalizacija. S tem, kar bom tu slišal, bom dopolnil tisto, kar lahko mi naredimo. Kadri so ena od konkurenčnih prednosti Slovenije, zaradi katerih se tuji vlagatelji odločajo za investicije pri nas.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Peter Pogačar: Kot ključne izzive na ministrstvu vidimo staranje prebivalstva, povezovanje trga dela in izobraževanja ter nizek delež zaposlenih med 55 in 64 let. Če smo v preteklosti govorili o boju za prosto delovno mesto, govorimo danes in bomo v prihodnje govorili o boju za usposobljenega delavca. Na področju brezposelnih imamo danes realno še 10.000 do 20.000 potencialno zaposljivih. Po oceni Evropske komisije 37% delovne sile v EU ne razpolaga z zadostnimi znanji s področja digitalizacije. Kot ključen izziv je izpostavil, kako zagotoviti informacije o spretnostih za boljšo obveščenost in oblikovanje politike, ki temelji na podatkih. Tu potrebujemo skupno karierno platformo.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup, BSH hišni aparati, SRIP Pametne zgradbe in dom z lesno verigo: Gospodarstvo ima veliko nalogo, da artikulirano opredelimo potrebe na področju kadrov. SRIP-i so pomembni, da se fokusiramo na ključna področja in razpoložljiva sredstvo učinkovito uporabimo, drugače transformacije ne bomo spravili skozi. Izkoristiti moramo SRIP-e in ustvariti kadrovsko platformo in izobraziti tako mlade, kot delovno aktivne in starejše 55+.

Franjo Bobinac, Gorenje, SRIP Tovarne prihodnosti: V Sloveniji imamo dobre izobraževalne  ustanove. Znanja je v osnovi dovolj, manjka pa več mednarodnega pristopa, internacionalizacije, multidisciplinarnosti. Izzivi, ki jih rešujemo v industriji, so celoviti. Svet je postal fantastično povezan, vse kar delamo, v katerikoli tovarni prihodnosti, v kateremkoli SRIP-u je povezano z eno stično točko – človekom … Danes se bitka za talente začenja v srednjih šolah, ne šele na univerzah. Zavzel se je za mentorstva, coaching, pri čemer je potreben bolj sistemski, sistematični pristop na tem področju. Plača postaja higienik, pa tudi davčna obremenitev. Če vlada ne bo razbremenila plač, se nam trda piše.

Marko Drobnič, Talum, SRIP MATPRO: Prepoznali smo pred nekaj leti, da se je treba povezati, najprej na področju metalurgije, nato na področju multikomponent. Pri nekaterih zadevah smo bili tudi že uspešni, npr. s srednjo šolo za metalurge .... Skozi SRIP-e lahko te zadeve operacionaliziramo in naredimo še korak naprej. Ne smemo gledati zgolj na srednje šole, gledati moramo že vrtce - z načrtnimi projekti, slikanicami …

Mag. Marko Gorjup, TPV, SRIP Mobilnost: Kadrov ni in še manj jih bo. Naravoslovce bomo vedno bolj rabili. Vedno več bomo rabili kompetentnih ljudi, ki bodo upravljali pametne tovarne. Iz sledilca moramo v Sloveniji vedno bolj postati kreatorji idej. Potrebovali bomo inženirje, informatike, …, odpreti se bo treba navzven. Odpiranje navzven pa nosi v sebi nevarnost, da bodo preskočili Slovenijo in bodo raje šli v Avstrijo, kjer so ti kadri tudi deficitarni.

Anka Miklavič Lipušček, Mlekarna Planika, SRIP Hrana: Zamisliti se je treba nad šolskim sistemom, da nekaterih kadrov tako drastično primanjkuje. Začeti je treba že v osnovni šoli. Premalo je povezovanja med podjetji in vzgojnimi institucijami. Vzgoja je tista, ki naredi človeka. Ne le dom, šola, tudi industrija ima tu še mnogo izzivov.

Gregor Jamnik, Slon, SRIP Turizem: Pri nas so problemi identični. Imamo pa tudi specifiko. Z digitalizacijo ali roboti si druge industrije lahko pomagajo, turizem pa brez kadrov ne more obstajati. Med deficitarnimi poklici je med drugim omenil sobarice, največji problem pa vidi pri kuharjih. Izziv je tudi odliv kadrov v tujino.

Cveto Žalik, Snaga Maribor, SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo:  Imeli bomo velike probleme, pa ne zaradi strukturne zaposlenosti. Nikoli nismo deficitarne poklice, ki jih nujno potrebujemo, primerno približali mladim. Morda bo treba poleg o kadrih razmišljati tudi o okolju - zakaj gredo mladi tako radi v tujino; zakaj nismo v preteklosti zadržali znanja, ki ga imajo starejši, v podjetjih …

Dr. Mark Pleško, Cosylab, SRIP Medicina: Kadre bomo gradili na velikih kompliciranih projektih. V tem trenutku v Sloveniji manjka 2000 programerjev.

Na povezavi si lahko ogledate reportažo s poveta Povezovanje, kadrovski izzivi in vključevanje v mednarodne verige

https://www.youtube.com/watch?time_continue=5&v=RTpMi_suN9U



****

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01 236 17 35, evokb/qpemftojlAbdt.hj{/tj


Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %.
Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1 in 2 nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.