Skip to main content

Odstrli smo vse vidike elektromobilnosti

Danes se je na GZS zaključila FUTURE MOBILITY, razstava presežkov avtomobilske industrije in mobilnosti v Sloveniji. Razstavo smo zaključili s posvetom na temo Vsi vidiki elektromobilnosti. Na posvetu so sodelovali odlični sogovorniki, Dr. Gereon Meyer – VDI/VDE- IT, Dr. Tomaž Katrašnik – Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Friderik Knez – Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dr. Dan Podjed – ZRC SAZU in Tadej Žaucer, Ministrstvo za infrastrukturo.

Dogodek je s pozdravnim nagovorom odprl Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. Povedal je, da je zadovoljen z mednarodnim obiskom prve v seriji razstav, ki jo je v dveh mesecih obiskalo 22.000 obiskovalcev, zato imajo na GZS ambicijo pripraviti še več razstav »Future«.

Z nekaj miti o elektromobilnosti pa je v srž posveta popeljala Tanja Mohorič, direktorica Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti. Elektromobilnost je lahko implementirati… Vsa tehnološka vprašanja so že rešena, tehnologija je tukaj… Iz mestnih središč pregnati dizelske avtomobile…. Pametna omrežja bodo rešila vse težave z zagotavljanjem električne energije… V letu 2030 bodo vsi avtomobili električni… Električni avto je zelen avto…

V zelo živahni razpravi so se odprla mnoga vprašanja povezana s strategijo defosilizacije prometa v Sloveniji, infrastrukturo, pripravljenostjo trga in uporabnikov ter vedno pomembnimi vprašanji finančnih vplivov.

Gereon Meyer, VDI/VDE-IT je obrazložil kakšni so trendi prehoda v e-mobilnost v Nemčiji in EU. Podal je obrazložitev v kakšnih okoliščinah so leta 2011 sprejemali strategije in ambiciozne načrte glede števila e-vozil, ki naj bi bila v uporabi v Nemčiji in EU do leta 2020. Opozoril je, da bo prehod postopen in mora postaviti uporabnika v center oblikovanja rešitev za mobilnost prihodnosti.

Prof. Tomaž Katrašnik iz Fakultete za strojništvo, UL je predstavil kakšna je realna slika defosilizacije mobilnosti v Sloveniji in kakšen ogljični odtis v EU merilu predstavlja Slovenija. Kljub zanemarljivemu prispevku Slovenije k celotni sliki emisij toplogrednih plinov v EU pa mora po njegovem mnenju Slovenij vseeno aktivno stopiti na pot defosilizacije pogonov v mobilnosti. Slednje pa moramo izvajati premišljeno, racionalno in strateško v sodelovanju s slovensko industrijo in znanostjo.

Tadej Žaucer iz Ministrstva za infrastrukturo je predstavil nekaj poudarkov glede mobilnosti v Ljubljani. Predstavil je primerjavo uporabe avtomobila na mestnih vožnjah v letih 2003 in 2013 ter se dotaknil vpliva mobilnosti na oblikovanje urbanega okolja.

Dr. Dan Podjed je v svoji predstavitvi poudaril, da se ljudje morda preveč zanašamo na tehnologijo in da je vsekakor potrebno postaviti tehnologijo v vlogo podpore človeku in ne obratno.

Dr. Friderik Knez iz ZAG Zavoda za gradbeništvo je predstavil povezanost stavbe in mobilnosti. Vprašal se je, kakšna bo stavba prihodnosti in kako oblikovati in graditi stavbe, ki bodo zadovoljevale potrebe stanovalcev. 

Na dogodku pa smo bili priča tudi svečanem podpisu dogovora o sodelovanju med madžarskim  združenjem dobaviteljev komponent MAJOSZ, avstrijskim avtomobilskim združenjem ACStyria in GIZ ACS Slovenskim avtomobilskim grozdom, nosilcem SRIP ACS+.

Razstava presežkov avtomobilske industrije in mobilnosti v Sloveniji FUTURE MOBILITY se je tako končala, pripravlja pa se že naslednja. Skulpturo »Future« je tako nazaj v last GZS, ki jo je na svečanem dogodku predstavljala Ariana Grobelnik, predala direktorica SRIP ACS+ Tanja Mohorič. Skulptura je takoj prešla v roke predstavnika Strateško razvojno inovacijskega partnerstva Pametne stavbe in dom z lesno verigo SRIP PSiDL. Z GZS namreč že vneto pripravljajo vsebine za naslednjo razstavo »Future«.  

****

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01/ 236 17 35, evokb/qpemftojlAbdt.hj{/tj 

__________________________________________________________________________

srip Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %.
Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1 in 2 nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.