V času globalnih sprememb in novih gospodarskih priložnosti postaja sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko vse pomembnejše. Zato smo se v ACS-u udeležili 2. kongresa slovensko-kitajskih poslovnih priložnosti, na katerem je tekla beseda tudi o avtomobilski industriji. Dogodek je organiziral Euro-Sino Automotive Association (ESAA), privabil pa je številne strokovnjake, predstavnike gospodarstva, akademske sfere in institucij, ki že vrsto let sodelujejo s Kitajsko.
Kitajska je specifičen trg. Zato se morajo vsi, ki želijo tam poslovati nanj dobro pripraviti. Tamkajšnji poslovni partnerji namreč pričakujejo kompetentne sogovornike, ki poznajo njihovo hierarhijo in imajo tudi podporo države. To namreč pri Kitajcih vzbuja občutek kredibilnosti. Pri poslovanju z njimi morajo biti podjetja hitra in fleksibilna, znati pa morajo izpostaviti tudi konkretne konkurenčne prednosti. Blaž Štefe iz ESAA zato svetuje, da se je najbolj pametno povezati z lokalnim partnerjem na Kitajskem in potem skupaj nastopiti na tem ogromnem trgu. Pomembno je tudi znanje kitajščine, saj ta odpira marsikatera vrata ter omogoča poznavanje trga in ljudi.
Kitajci so močni v marsičem, zadnja leta pa predvsem v avtomobilski industriji. So namreč vodilni v proizvodnji električnih vozil, njihove blagovne znamke pa se vse pogosteje pojavljajo na evropskem trgu, tudi slovenskem. Zato je strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez opozoril, da zaradi zasičenosti trga s številnimi znamkami avtomobilov, pri nas vse ne bodo preživele. Se bodo pa kitajska avtomobilska podjetja širila v Evropo. Lokalizacija proizvodnje bo k nam pripeljala kitajske dobavitelje, zato je zdaj priložnost za slovenska podjetja, da stopijo v stik z njimi, začnejo aktivneje sodelovati in tako pridejo v kitajske dobaviteljske verige. Kajti kdor bo zdaj ujel vlak, bo lahko v prihodnje sodeloval s kitajskimi proizvajalci avtomobilov, drugače ne.
Na kongresu so sogovorniki spregovorili še o umetni inteligenci (UI) in humanoidnih robotih, kjer je kitajska prav tako med vodilnimi. Eden od njih z imenom Jože je bil tudi gost omizja, kjer je odgovarjal na preprosta vprašanja v slovenščini in kitajščini. Tovrstni roboti, podprti z UI-jem, bodo namreč po mnenju strokovnjakov kmalu začeli konkretneje opravljati nekatera človeška dela, uporabljajo pa se že na recepcijah hotelov, v nekaterih proizvodnjah, pomagajo pri prodaji v trgovinah in podobno. Vse to opravljajo še v eksperimentalni fazi, a lahko množičnejšo uporabo pričakujemo že čez pet do deset let. Pa se lahko pri tem bojimo, da bodo roboti prevzeli delo človeku? Sogovorniki pravijo, da ne, saj se bodo humanoidni roboti posvetili le bolj monotonim opravilom , ki jih človek že zdaj nerad opravlja. Strah pred tovrstnimi roboti je zato po njihovem mnenju odveč.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.