Razpravljali so o izzivih za slovenske avtomobilske dobavitelje

12. 05. 2014 | Novice

Ljubljana, 12. maj 2014 – »Slovenska avtomobilska industrija je postavljena pred pomembne zahteve in izzive na področjih ekologije, varnosti, zanesljivosti in izboljšav materialov in tehnologij. Glavni izziv pa je, kako ustvariti avto, ki bo cenovno sprejemljiv, ki bo ponujal več udobja in bo ekološko čist.« S temi uvodnimi besedami je direktor Slovenskega avtomobilskega grozda ACS Dušan Bušen odprl 9. posvet Slovenskega avtomobilskega grozda z naslovom »Trajnostni razvoj avtomobilske industrije v srednji in jugovzhodni Evropi«, ki je v petek potekal v Ljubljani. Udeležilo so se ga je skoraj sto pomembnih predstavnikov iz gospodarstva, ministrstev, tričlanska delegacija predstavnikov japonskih proizvajalcev vozil in drugi domači ter tuji strokovnjaki.

Slovenska avtomobilska industrija je z dovršeno tehnološko proizvodnjo, visoko produktivnostjo, kakovostjo, cenovno učinkovitostjo, tesno povezanostjo z javno raziskovalno sfero in globalnostjo enakopraven partner najpomembnejšim dobaviteljem v tem gospodarskem segmentu. Se pa nahaja v zahtevnih gospodarskih zahtevah, kjer se prodaja vozil zelo hitro odraža tudi v zmanjšanju naročil dobaviteljev komponent. Prvo tromesečje je bilo po ocenah članov ACS uspešno, saj se je povprečna prodaja povečala med 3 in 5 odstotki, take napovedi pa so tudi za preostanek leta. Kot je v uvodu izpostavil direktor Slovenskega avtomobilskega grozda ACS Dušan Bušen, je prodaja slovenskih avtomobilskih dobaviteljev v letu 2009 znašala 2,4 milijarde evrov, lani pa je narasla že na 3,5 milijarde evrov. Podjetja pa bodo morala tudi v prihodnje za vzdrževanje konkurenčnosti in pridobivanje novih poslov dodatno vlagati v raziskave, razvoj in inovativnost, poleg tega pa še v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter mladih – tudi s tem, da bi naredili poklic inženirja za bodoče študente bolj zanimiv. Kot veliko perspektivo za slovensko avtomobilsko industrijo je Bušen izpostavil sodelovanje z avtomobilsko industrijo Ruske federacije in vse večjo prisotnost slovenskih dobaviteljev na ruskem tržišču. Rezultati delovanja ACS na tem trgu so zelo spodbudni, saj je trgovska menjava v letu 2009 znašala 24 milijona evrov, pri čemer je sodelovalo 10 podjetij, v letu 2013 pa je 24 podjetij ustvarilo več kot 75 milijonov evrov izvoza.
Eno izmed prednosti, ki bi jo Slovenija morala izkoristiti, je Bušen navedel tudi razvoj polnilne infrastrukture, ki postaja ob vse večjem uveljavljanju električnih vozil, pomemben dejavnik. »Podjetja Slovenskega avtomobilskega grozda so nosilci razvoja in vlaganja v izvoz, želimo pa si, da bi Slovenija s svojim znanjem, razvojnim potencialom in bogatimi izkušnjami v avtomobilskem segmentu postala med prvimi na področju e-mobilnosti,« je zaključil Dušan Bušen.

Vidike prihodnjega razvoja svetovnega gospodarstva in perspektive rasti avtomobilske industrije pa je zbranim predstavil dr. Helmut Becker, direktor nemškega inštituta za ekonomske analize in komunikacije. Opozoril je, da je pred 50 leti avtomobilska industrija vodila ekonomijo, danes pa je vloga ravno obratna. Kljub temu je napovedal nadaljnjo rast prodaje v avtomobilski industriji, pri čemer je predvsem izpostavil azijski trg, saj je bilo na primer na Kitajskem lani na novo registriranih 22 milijonov osebnih vozil, kar predstavlja 13,9-odstotno rast glede na leto prej. Največji delež prodanih avtomobilov še vedno drži Toyota, sledita ji VW in GM, ki so leta 2012 prodali vsak po več kot 9,7 milijonov avtomobilov. Dodal je še, da se bo pomembno povečeval tudi delež električnih avtomobilov.

Udeleženci so imeli priložnost slišati tudi predstavitev pred dnevi odprte 450 milijonov evrov vredne naložbe v novomeški Revoz. Anton Zvonko Kink, vodja nabave v Revozu, je predstavil sodelovanje z dobavitelji, od katerih na prvem mestu pričakujejo kakovost in rešitve tehnoloških izzivov, med pomembnimi dejavniki pa je izpostavil tudi lokacijo dobavitelja in konkurenčnost. Revoz sicer neposredno sodeluje s 84 slovenskimi dobavitelji.

Thomas Putz, projektni vodja področja Aerospace v ACstyria, je udeležencem predstavil implementacijo Aerospace v Avstrijski grozd Acstyria. Med razlogi, zakaj so se določili v svoj grozd vključiti tudi področje letalstva, je navedel podatek, da bomo na svetu v 20 letih potrebovali skoraj 27.900 novih potniških in tovornih letal, v porastu pa je tudi ta način potovanja. V naslednjih 15 letih naj bi se zračni promet podvoji, priložnost za rast pa vidi predvsem v Aziji.

V nadaljevanju je podpredsednik skupine Valeo Group Jean-Luc di Paola-Galloni pojasnil, kako lahko sodelovanje v okviru ekosistema pripelje do strateških dosežkov, Erik Vandervrekkken, direktor za razvoj podjetništva in storitev v evropskem združenju dobaviteljev avtomobilski industriji CLEPA, pa je predstavil partnerstvo OEM-dobaviteljev za optimalni izkoristek rastočega svetovnega trga.

V drugem delu posveta je sledila okrogla miza, na kateri so spregovorili o možnostih in priložnostih za slovensko avtomobilsko industrijo v okviru novega Energetskega koncepta Slovenije in ali je prav ta dokument in trajnostna mobilnost prava priložnost, da slovenski dobavitelji postanejo globalno vodilni. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil strategijo države v okviru energetskega koncepta in poudaril, da je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev primerna za uvedbo koncepta, kjer bi bil drugi avto pri hiši električen. Kot je povedal, bo odločilen dejavnik za to cena energenta, ki je že na strani električne energije, znižanje cene nakupa električnega vozila, pa je po njegovem mnenju samo še vprašanje časa, kdaj bodo električna vozila dosegla kritično maso proizvedenih vozil. To naj bi se po njegovih besedah zgodilo v roku štirih let. Dejal je še, da bodo tisti, ki bodo prvi v vrsti za izgradnjo polnilniške infrastrukture, imeli najboljše možnosti za povečanje domače gospodarske rasti na podlagi svetovnih trendov.
Dušan Bušen je dodal, da bi bila vlaganja v polnilno infrastrukturo v Sloveniji zaradi njene majhnosti relativno majhna, v prid pa ji je tudi dobro razvita prometna infrastruktura in bi zato Slovenija lahko bila nekakšen pilotni projekt na tem področju. Tudi Helmut Becker je dejal, da se moramo v prihodnosti odmakniti od odvisnosti od fosilnih goriv in večjo pozornost nameniti obnovljivim virom. Elektrika bo pri tem po njegovih besedah igrala pomembno vlogo, vendar pa povečanje deleža električnih vozil ni odvisno samo od cene avtomobila, ampak tudi od zmogljivosti baterij. Hibridi bodo za kupce po njegovem mnenju pomenili prednost pred električnimi avtomobili. Prvi korak, ki ga bo država morala storiti za povečanje števila registriranih električnih vozil, pa je vzpostavitev mreže polnilnih postaj za električna vozila. Tudi Jean-Luc di Paola-Galloni je dejal, da bi Slovenija morala izkoristiti to priložnost zaradi svoje velikosti, ki je lahko njena bistvena prednost, in tudi sam izpostavil pomen postavitve ustrezne infrastrukture. Padanje cene takih avtomobilov pa bi bila posledica večjega zanimanja kupcev. Bolj previden pri napovedih glede porasta števila električnih vozil je bil Miloš Šturm, podpredsednik Hidrie. Dejal je, da je elektrifikacija neizogibna, kljub temu pa bo vsaj do leta 2050 še vedno prevladoval motor z notranjim izgorevanjem. Zato je poudaril, da morajo biti dobavitelji razvojno usmerjeni in že zdaj razmišljati o tem, kako bodo delovala vozila, ki bodo prišla na trg leta 2020. Dr. Jernej Klemenc iz Fakultete za strojništvo Ljubljana pa je izziv za avtomobilske dobavitelje videl predvsem v tem, kako v baterije shraniti več energije in kako jih pozimi segreti, da se na ta račun ne bi zmanjšal njihov doseg in podobno.
Okroglo mizo so ob Dnevu Evrope, ki smo ga praznovali ravno ta dan, zaključili z mislijo, da gre stara celina v pravo smer glede trajnostne prihodnosti in s tem tudi evropska avtomobilska industrija, ki mora ob tem le ohraniti svoj položaj med svetovno konkurenco. Vse zbrane pa so tudi povabili na pomembno poslovno konferenco JAMA-CLEPA, ki bo združila evropske proizvajalce komponent in japonske proizvajalce vozil, potekala pa bo 22. in 23. oktobra v Ljubljani. Organizatorji bodo Japonsko združenje proizvajalcev avtomobilov JAMA, Evropsko združenje dobaviteljev avtomobilski industriji CLEPA in tudi tokrat ACS.

Dogodek je bil sofinanciran v okviru projekta INO 2013-2014 področja "Podpora inovacijam v vseh podjetjih".

       


Slovenski avtomobilski grozd ACS je interesno združenje slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije, ki že 13 let vso energijo vlaga v rast in razvoj svojih članov, s posebnim poudarkom na sodelovanju na skupnih raziskovalno-razvojnih projektih. Da smo pri tem uspešni, dokazuje preteklo obdobje, v katerem smo na podlagi lastnega znanja in z intenzivnim vlaganjem v tehnologijo ter razvoj prerasli iz majhne skupine med seboj nepovezanih podjetij in institucij v tesno mrežo razvojnih partnerjev večine najpomembnejših svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Danes ACS povezuje 63 podjetij in institucij znanja z več kot 20.300 zaposlenimi. Podjetja ustvarijo preko 3,3 mlrd EUR, od tega preko 80 odstotkov izvoza. Skupaj s proizvajalci vozil v Sloveniji to predstavlja kar 21 % celotnega slovenskega izvoza in 10 % BDP.

 

Nazaj

Aktualni dogodki ... Vsi dogodki