TRAJNOSTNA IN VARNA MOBILNOST MORA BITI DOSTOPNA VSEM
Na kratko o AVL-AST Napredne simulacijske tehnologije
AVL je eno izmed vodilnih globalnih podjetij za razvoj, testiranje in simulacijo mobilnostnih tehnologij v avtomobilskem in ostalih sektorjih, med drugim tudi ladijskem, tovornem, letalskem in energetskem. Z inovativnimi in prebojnimi pristopi svojim strankam, med katerimi so praktično vsi proizvajalci vozil na svetu, zagotavljajo koncepte, rešitve in metodologije za bolj zelen, varnejši in boljši svet mobilnosti. Prisotni so na 90 lokacijah ter 45 tehnoloških centrih po vsem svetu, zaposlujejo pa več kot 11 tisoč ljudi, od tega tudi več kot 110 v Mariboru in Ljubljani.
AVL ne zagotavlja rešitev le avtomobilski industriji, ampak je prisoten tudi v ladijskem, tovornem, letalskem in energetskem sektorju.
Zapleteni procesi in sistemi delovanja sodobnih vozil in vsega, kar je z njimi povezano, zahtevajo v razvoju sodobne mobilnosti vrsto preizkušanj in simulacij, preden rešitve učinkovito in varno zaživijo v praksi. V AVL-u so za to strokovnjaki že 75 let. Zaradi prebojnih in inovativnih rešitev trenutno razpolagajo z 2200 patenti. To je največ v Avstriji, od koder izhaja ta globalna korporacija.
Veliko število patentov in inovativnih rešitev AVL-a dokazuje velik inovativni in razvojni potencial podjetja. V Mariboru, na sedežu slovenske podružnice AVL-a, smo se zato pogovarjali z njenim direktorjem dr. Davidom Greifom. Ta nam je v intervjuju pojasnil pomembnost AVL-a za razvoj mobilnosti, predvsem v luči sprememb, ki se v avtomobilski industriji dogajajo zaradi zahtev po ničelnih izpustih CO2, zakaj so najboljši pri svojem delu, s čim prepričajo največje. Pa tudi kako jim pri poslovanju pomaga ACS Slovenski avtomobilski grozd, kakšna bo mobilnost po letu 2030 in kako bo AVL pripomogel k temu.
Direktor slovenske podružnice AVL-a dr. David Greif poudarja, da v korporaciji z 11 tisoč zaposlenimi gradijo trajnostno, varno in dostopno mobilnost prihodnosti.
Kako bi kar najbolj nazorno opisali vaše podjetje? Po številu pridobljenih patentov bi lahko rekli, da ste najbolj inovativno podjetje v Avstriji.
Ja, to je nekaj na kar smo res ponosni. Če pa lahko uporabim tri besede, s katerimi bi opisal AVL, bi rekel, da naše podjetje predstavlja TRAJNOSTNO, VARNO in DOSTOPNO mobilnost prihodnosti.
Zakaj ste si izbrali ravno te besede?
TRAJNOSTNO, ker je to danes pogoj, ki smo ga sprejeli kot družba, saj z energijo ravnamo popolnoma drugače kot pred desetimi leti. Tudi viri energije so drugačni. VARNO je predpogoj in neobhodno za razvoj sodobnih vozil. Predvsem če govorimo o naprednih asistenčnih sistemih, t.i. ADAS-u (Advanced Driver-Assistance Systems)in sistemih avtonomne vožnje. Na teh dveh področjih imamo še ogromno izzivov za uresničitev novih načinov razmišljanja in s tem povezane varnosti. DOSTOPNOST pa je absolutno potrebna, saj moramo z razvojem tehnologije in sodobnih vozil doseči, da bo mobilnost dostopna vsem in da tehnološke novosti iz stroškovnih razlogov ne bodo omejevale mobilnosti.
AVL za raziskave in razvoj novih tehnologij letno namenja več kot desetino svojih prihodkov.
Dejali ste že, da ste zelo ponosni, da je AVL v Avstriji lastnik največ patentov. Sigurno pa to ni vse, s čimer se lahko pohvalite.
Ponosni smo, da lahko pomembno sodelujemo pri razvoju sodobne mobilnosti, saj s simulacijskimi rešitvami podjetjem omogočamo preizkušanje novih idej in prebojnih novosti v virtualnem svetu. Naše rešitve so inovativne, kar potrjujejo tudi pridobljeni patenti. To pa lahko realiziramo le z zadostnimi sredstvi. Na ravni korporacije zato AVL za raziskave in razvoj novih tehnologij letno namenja več kot desetino prihodkov.
S simulacijskimi in testnimi rešitvami pomembno sooblikujete vozila prihodnosti. Zdi se, da ta kmalu skorajda ne bodo več uporabljala motorjev z notranjim zgorevanjem. Kako vi občutite to preobrazbo?
Ko se srečujemo z našimi strankami, proizvajalci vozil in ostalimi, ki delujejo v avtomobilski industriji, opažamo, da kadrov za razvoj novih rešitev za motorje z notranjim zgorevanjem skorajda nimajo več. Ker to ni več moderno, za razvoj tovrstnih motorjev najemajo zunanje izvajalce. A klasični pogoni verjetno ne bodo v popolnosti izginili. Na nekaterih trgih, kot je denimo Indija, bodo še vedno prisotni, zato bo določen razvoj na tem področju še vedno potreben.
V AVL-u razvijajo tudi številne nove rešitve za pogonske motorje na vodik. Ena takšnih je t. i. elektrolizator oz. naprava za elektrolizo, s katero iz vode pridobivamo vodik.
Tudi vodik kot pogonsko sredstvo potrebuje motor z notranjim zgorevanjem. Kako pa se razvija to področje in kakšna je vaša vloga pri tem?
V AVL-u smo že pred leti razvijali tovrstne motorje. Ampak je tudi tu, tako kot pri elektriki, težava s polnilno infrastrukturo in proizvodnjo vodika. Zato smo mi začeli razvijati rešitve za t.i. elektrolizatorje oz. naprave za elektrolizo, s katerimi lahko iz vode pridobivamo vodik kot pogonsko sredstvo za motorje z notranjim zgorevanjem.
Kateri pogon pa bo v prihodnje prevladoval?
Prepričani smo, da bodo vse prej omenjene tehnologije pogonskih sistemov igrale pomembno vlogo. Katera bo kje najpomembnejša je zdaj težko reči. Globalno gledano pa verjetno ne bo povsod ista. Menim tudi, da bomo v različnih segmentih vozil verjetno videli uporabo različnih novih tehnologij oziroma kombinacije le-teh. Vse te obsežne spremembe v mobilnosti nas zato silijo v novo razmišljanje. Stremimo k temu, da razvijamo vse koncepte pogonskih sklopov, klasične, hibridne, vodikove, vključno z gorivnimi celicami, in baterijske. Velja omeniti, da smo vodilni tudi na področju razvoja baterij. Tu smo začeli inovativne rešitve razvijati že pred 20 leti, ko to še ni bila ultra aktualna tematika.
Zelo pomembna konkurenčna prednost AVL-a je zelo dobro obvladovanje najnovejših prebojnih tehnologij in ponudba vizionarskih pogledov usmerjenih v prihodnost.
Inovativnost je torej zapisana v vaših genih. Kje, na katerih področjih, lahko rečete, da ste najboljši? Zakaj se kupci, stranke odločijo ravno za vas in ne koga drugega?
Stranko je potrebno spremljati skozi njen celoten razvojni proces, tako s produkti kot s storitvami, od dizajna do začetka proizvodnje. Mi naše rešitve integriramo v njihov razvojni pristop oziroma način razmišljanja. Zato moramo biti inovativni tako v naših samostojnih rešitvah kot v povezovanju naših rešitev z zunanjimi. Sposobni smo namreč povezovati naše digitalne rešitve z rešitvami različnih ponudnikov. Prav tako zelo dobro obvladujemo najnovejše prebojne tehnologije in strankam ponujamo vizionarske poglede usmerjene v prihodnost, čeprav danes še ne vemo kakšna bo.
In kakšna bo mobilnost po vašem mnenju?
Zaradi res velikih geografskih razlik se bodo vrste mobilnosti najverjetneje razlikovale po območjih in bomo lokalno priča kombinacijam novih tehnologij. Denimo v Aziji na primer v Indiji ali na Filipinih se bo nivo popolne avtonomne vožnje, za katero verjamem, da se bo slej ko prej zgodila, verjetno nekoliko razlikoval od našega. Zagotovo pa bo naše mobilnostno okolje obnovljivo in CO2 nevtralno ne glede na avtomatizacijo na različnih področjih.
V AVL-u stavijo na sodelovanje. Tudi v projektih misije GREMO.
Kako pa vam pri tem pomaga članstvo v ACS-u Slovenskem avtomobilskem grozdu? Zakaj je AVL član našega interesnega združenja?
Članstvo v ACS-u nam predstavlja neko mrežo partnerjev, platformo za izmenjavo informacij, izkušenj, podatkov s pomembnimi avtomobilskimi igralci na trgu in podjetji. V njem je obilo dobaviteljev. Z nekaterimi že sodelujemo, z nekaterimi še bomo. Ko sem bral o Misiji GREMO, so me cilji misije močno spominjali na različne segmente strategije AVL-a. Dejansko delujemo na zelo sorodnih področjih in je škoda, da ne bi sodelovali. Ta izmenjava izkušenj in potreb je ključna za doseganje ciljev in premagovanje izzivov sodobne mobilnosti.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.