Tekst: Erik Blatnik, foto: ACS in UI
ACS Slovenski avtomobilski grozd letos praznuje 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je dosegel veliko. Postal je eno najbolj prepoznavnih združenj v Sloveniji, uspel je združiti avtomobilska in mobilnostna podjetja za skupen nastop na globalnih trgih, postavil temelje razvoja slovenske avtomobilske in mobilnostne industrije in jih uveljavil v praksi ter utrdil svojo vlogo doma in v tujini.
Grozd že 10 let vodi Tanja Mohorič, ki se je ACS-u pridružila na samem začetku njegovega delovanja. Zato je Mohoričeva idealen sogovornik za tokratni intervju, saj pozna vso zgodovino grozda. Z njo smo se med drugim pogovarjali o začetkih ACS-a, prvotnih idejah razvoja slovenske avtomobilske in mobilnostne industrije, konkurenčnemu boju med Kitajci in Nemci in kje lahko tu pridobimo Slovenci ter prihodnosti globalne in z njo slovenske avtomobilske in mobilnostne krajine.
ACS je že takoj na začetku delovanja, leta 2001, začel iskati vsebine za povezovanje članov in krepitev slovenske avtomobilske industrije in mobilnosti. To počne tudi 25 let kasneje.
ACS letos praznuje četrt stoletja delovanja. Je to za vas mlado ali že zrelo obdobje?
25 let je zame kar dolga doba. Če pogledam na začetke, ko smo pričeli oblikovati vsebine ACS-a, so ti res že dokaj oddaljeni. Pa vendar me stalno razmišljanje o prihodnosti grozda vedno postavlja na začetek. Pred nami so vedno novi izzivi, razvijamo nove ideje, se srečujemo z novimi podjetji in to nas na nek način dela stalno mlade. Pričakovanje nečesa novega in priložnost graditi nove vsebine je vedno vznemirljivo. Seveda, v primeru ACS-a obogateno s preteklimi zgodbami ter številnimi izkušnjami. Najlažje bi torej odgovorila, da smo po letih mogoče res že v zreli fazi, nikakor ne stari, a vendar polni energije in pričakovanj, kot je to primerno za mlade po srcu.
Kako gledate na ta čas, na začetke delovanja? Pri ACS-u ste dejavni že od njegove ustanovitve naprej in dobro poznate zgodbo.
Res sem verjetno med redkimi, ki smo imeli priložnost zasnovati prve skupne vsebine in orise ACS-a, nikakor pa si takrat nisem predstavljala, da me bo grozd spremljal vso nadaljnjo kariero. Pričelo se je s pismom takratnega ministrstva za gospodarstvo, ki je nekaj podjetij in institucij povabilo na srečanje, na katerem so nam predstavili idejo grozdov. Že samo poimenovanje »grozd« nam je takrat zvenelo čudno, z izrazom smo se verjetno vsi srečali prvič. Prav tako je bila dokaj nenavadna ideja o tem, da bi se podjetja v isti panogi povezovala in sodelovala, saj so mnoga ostale prisotne razumela kot konkurenco. Vseeno pa je bila zamisel privlačna in dokaj hitro smo pričeli iskati vsebine, ki bi nas povezale.
Verjetno pa vedno ni šlo vse gladko?
Spomnim se dokaj zavzetega branjenja posameznih stališč in dinamičnih razprav o tem, kaj je pomembno in kaj ne. Ne glede na vse pa smo ob dokaj odločni koordinaciji takratnega Centra za mednarodno konkurenčnost in ustrezni vzpodbudi s strani ministrstva uspeli izoblikovati model partnerstva, ki je bilo usmerjeno v iskanje skupnih vsebin. Z rednimi srečanji smo se predstavniki partnerjev tudi medsebojno spoznali, pogovori so stekli in vse skupaj je dokaj hitro dobilo smisel.
Mohoričeva je ponosna tudi na ekipo pisarne ACS, ki deluje zavzeto in predano članstvu grozda. Na fotografiji od leve Mateja Šturm, Tanja Mohorič, Erik Blatnik, Rok Ban, Dunja Podlesnik in Kati Oven.
Ste v teh 25-ih letih dosegli vse kar ste si zastavili? Ste zadovoljni z nivojem uspešnosti razvoja slovenske avtomobilsko-dobaviteljske in mobilnostne industrije v tem času?
Mislim, da je osnovni cilj, ki smo mu sledili od samega začetka, torej zgraditi okolje, ki bo omogočalo povezovanje, iskanje sinergij in poslovnih priložnosti, izmenjavo izkušenj in uveljavljanje avtomobilske industrije v širši javnosti, več kot dosežen. Seveda nismo dosegli vseh posameznih ciljev, še vedno se nekje skriva ideja o krepitvi skupnih raziskovalno-razvojnih zmogljivosti avtomobilske industrije, še vedno nismo odpisali ideje o vstopu močnega razvojnega partnerja v Slovenijo, o vzpostavitvi proizvodne lokacije in prihodom še kakšnega proizvajalca vozil v našo državo in podobno. Kljub temu lahko zatrdim, da smo v veliki meri močno presegli prvotna pričakovanja. Izjemno smo namreč lahko ponosni, da smo predvsem v zadnjih letih zgradili močan in raznolik ekosistem deležnikov, ki temelji prvenstveno na zaupanju in spoštovanju. Brez tega namreč ni dolgoročnega stabilnega in odpornega partnerstva.
Kaj pa ekipa ACS-a, kako ocenjujete njeno delo?
Nanjo sem izjemno ponosna. Vsak od sodelavcev kompetentno pokriva svoje področje, predvsem pa me vsak dan posebej pozitivno preseneča njihova zavzetost in predanost članstvu ACS-a. Najlepši so dnevi, ko sedimo ob kavi in oblikujemo ideje o nadaljnjih aktivnostih za podporo posameznemu članu ali partnerstvu kot celoti. Res veliko zadovoljstva nam vsem prinaša tudi komunikacija s člani. Ko pa se še kdo oglasi pri nas na kavi, potem je še posebej prijetno.
Mobilnost je še vedno panoga z največjimi vlaganji v raziskave in razvoj. V Sloveniji se kar 60% vseh industrijskih robotov uporablja v avtomobilski industriji.
Kje ste zaznali največje izzive pri vpeljevanju sprememb in razvoju slovenskega avtomobilsko-dobaviteljskega sistema, pa tudi mobilnosti?
Zaupanje in spoštovanje je ključno. Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je oboje in kako težko se je zdelo v določenem trenutku zgraditi mostove med posameznimi člani. Danes na podlagi zaupanja lahko v pisarni zastavljamo ambiciozne cilje in nove poslovne modele. Na podlagi zaupanja deluje močan Strateški svet ACS-a, ki ga sestavljajo direktorji najvidnejših podjetij v panogi in, ki brez zadržkov predstavljajo interese avtomobilske industrije in mobilnosti v širši javnosti. Zaupanje je temelj delovanja naših delovnih skupin in predvsem temelj sodelovanja v skupnih raziskovalno-razvojnih projektih.
Poleg tega kot izziv še vedno vidim včasih preveliko zadržanost pri zastavljanju novih ciljev in oblikovanju prebojnih inovativnih idej in rešitev. Razumem zahtevnost poslovnega okolja, vendar verjamem, da se v prav vsakem članu skriva večji potencial, kot si mogoče predstavljamo. Samo malo več ambicioznosti in smelosti ter poguma včasih potrebujemo.
Potem pa je tu še togost našega poslovnega okolja ter pomanjkanje kreativnih idej za učinkovitejše podporne ukrepe na strani državnih institucij. Z vidnim premikom na tem področju bi resnično lahko naredili preboj v dvigu konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu.
Velike korake ste v ACS-u naredili tudi z Misijo GREMO, ki natančno zarisuje razvoj in pot slovenske avtomobilske industrije do leta 2030. Javnosti ste jo prvič predstavili leta 2021. V njenem okviru delujejo tudi številni razvojni projekti. Katere bi še posebej izpostavili ter kako so pomagali k razvoju slovenske avtomobilske in mobilnostne industrije?
Misija GREMO je unikaten model oblikovanja trdnega partnerstva, ki ga vidim v močno razširjeni različici treh mušketirjev in njihovega slogana »vsi za enega, eden za vse«. Čeprav smo v pisarni včasih deležni očitka, da je Misija GREMO orodje velikih podjetij, to ne drži. Velika podjetja se še kako zavedajo, da potrebujejo ob sebi male, prodorne in ambiciozne družbe ter zanesljive in visoko strokovne institucije znanja. Trg je preveč zahteven in preveč nepredvidljiv, da bi lahko vsako podjetje pri sebi imelo vsa potrebna znanja in kompetence. Le z močnimi razvojnimi partnerstvi in zanesljivimi dobavnimi verigami smo lahko zanesljiv in kompetenten partner na globalnem trgu. Poleg sodelovanja v skupnih razvojnih projektih Misija GREMO pomeni tudi zavezo velikih podjetij, da bodo nadpovprečno vlagala v raziskave in razvoj ter sodelovala pri oblikovanju izhodišč skupne razvojne strategije slovenske avtomobilske industrije in mobilnosti, ki so jo s svojimi dopolnitvami in potrditvami sooblikovali vsi člani ACS-a.
Projekti Misije GREMO omogočajo in spodbujajo tudi sodelovanje med različnimi podjetji, za katere si pred časom tudi slučajno nismo mogli zamisliti, da bi lahko medsebojno sodelovali. Zakaj je to pomembno za razvoj slovenske avtomobilske in mobilnostne krajine?
S projekti Misije GREMO naslavljamo izziv krepitve odpornosti in konkurenčnosti vseh sodelujočih podjetij. Globalni trg se je v zadnjih letih namreč drastično spremenil. Po desetletjih dokaj stabilne in stalne rasti trga avtomobilske industrije, so se s pandemijo COVID-19 pričele spremembe, ki pomembno vplivajo na podjetja v panogi. Zaprtja proizvodnih obratov, pomanjkanje polprevodnikov, vojna v Ukrajini, prvi val višanja cen energentov, carine in trgovinska vojna, prodor kitajskih podjetij na evropski trg, zaprtje Hormuške ožine, ponovno višanje cen energentov ter neodločnost in počasnost Evropskih komisije in parlamenta pri sprejemanju podpornih ukrepov na eni strani pred podjetja postavljajo celo vrsto izzivov, po drugi strani pa nas je vse to dogajanje vodilo do še večjega zavedanja o pomembnosti sodelovanja prav na področju razvoja novih izdelkov, tehnologij, storitev in poslovnih modelov. S tem, da v pisarni ACS aktivno vzpodbujamo, dajemo pobude za nove projekte in tudi sodelujemo pri oblikovanju skupnih projektov, krepimo izmenjavo informacij, prenos znanj, oblikovanje smelejših ciljev in razvoj novih in inovativnih rešitev. Hkrati pa skupni razvoj vzpostavlja tudi temelje bodočega poslovnega sodelovanja in dolgoročnega partnerstva med posameznimi člani ACS.
S projekti Misije GREMO člani ACS naslavljajo izziv krepitve odpornosti in konkurenčnosti vseh v razvojnih konzorcijih sodelujočih podjetij.
Pri projektih Misije GREMO sodelujete tudi z državo oziroma pristojnimi ministrstvi, največ z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino. Kako ocenjujete vaš medsebojni odnos? Greste z roko v roki proti skupnim ciljem? Država razume specifike avtomobilske in mobilnostne industrije?
ACS je v vsej svoji zgodovini vedno povezoval panogo z vladnimi institucijami, zastopal interese podjetij in predvsem v zadnjih desetih letih predstavljal nosilca oblikovanja strategije na področju mobilnosti v okviru Strategije pametne specializacije Slovenije. Želim si in to je eden od prihodnjih izzivov, da bi se sodelovanje ob dosedanjih dobrih izkušnjah še okrepilo po vzoru drugih držav, ki imajo vzpostavljen stalen konstruktiven dialog med industrijo in gospodarstvom. Želim si, da bi bilo tega v Sloveniji več in da bi se vsi skupaj zavedali dejstva, da gospodarstvo nima druge države, ki bi ga lahko aktivno in uspešno podpirala. Prav tako pa država nima drugega gospodarstva, od katerega bi lahko črpala sredstva za svoj proračun, skupaj z gospodarstvom oblikovala atraktivna delovna mesta, skrbela za učinkovit izobraževalni sistem in razvijala močno podporno okolje. Sodelovati torej moramo in želimo. Vsakič nas veseli, ko se s predstavniki vladnih institucij srečamo in poglobimo razumevanje o pomenu in vlogi avtomobilske industrije in mobilnosti za slovensko gospodarstvo.
Kako pomembna za globalno avtomobilsko industrijo pa so slovenska podjetja? Rado se namreč poudarja, da praktično ni evropskega, pa tudi kakšnega drugega vozila, ki ne bi imelo vsaj ene ključne komponente narejene v Sloveniji.
Drži, da je v vsakem vozilu, proizvedenem v Evropi vsaj ena komponenta, izdelana v Sloveniji. Pomembno je tudi razumeti, da so mnogi naši člani zmagovalci v svojih tržnih nišah, da zavzemajo velik del trga in da so številna mala in srednja podjetja izjemno uveljavljena na globalnem trgu kot vrhunska tehnološka podjetja. Zato lahko zelo samozavestno trdimo, da slovenska avtomobilska industrija igra izjemno pomembno vlogo v evropskem prostoru in tudi širše. Samo naša vodilna podjetja imajo globalno kar 20 proizvodnih lokacij. Verjamemo, da to vlogo lahko z vztrajnostjo in ambicioznostjo še okrepimo.
V javnosti velikokrat slišimo izjave, da smo Slovenci zelo vpeti v evropsko, predvsem nemško avtomobilsko industrijo, ki pa se zadnje čase sooča z ostro konkurenco s Kitajske. Se moramo bati tega dejstva ali je za nas to le še ena izmed priložnosti?
Vsekakor gre za priložnost. Da se izzivov ne bojimo, smo že dokazali, prav tako tudi, da strateško naslavljamo nove poslovne priložnosti. Zato se tudi ob pomoči gospodarske diplomacije srečujemo s kitajskimi podjetji za vzpostavljanje novih poslovnih priložnosti. Prav tako smo oblikovali povsem nov, unikaten poslovni model, v okviru katerega našim članom lahko ponudimo strokovno svetovanje in podporo pri navezovanju stikov in poslovnih odnosov s kitajskimi podjetji.
Mohoričeva je prepričana, da vozila ne bodo izginila iz naših življenj, vprašanje je le kakšna bodo in kje bodo izdelana. Mobilnost je namreč vgrajena že v naših genih (fotografija je ustvarjena z UI).
V katero smer se bo po vašem mnenju v prihodnje razvijala svetovna, z njo pa tudi slovenska avtomobilska in mobilnostna industrija?
Želja po mobilnosti je vgrajena v naših genih, prav tako sodobna družba in ekonomski model temeljita na mobilnosti. Da bodo vozila izginila iz našega okolja torej ni pričakovati, vprašanje je le, kakšna bodo in kje bodo izdelana. Seveda je vsako napovedovanje potrebno postaviti v nek časovni okvir in razumeti, ali govorimo o mobilnosti čez 5 ali čez 50 let. Že nekajkrat sem se srečala s posamezniki, ki zatrjujejo, da bo avtomobilska industrija propadla in da vanjo nima smisla vlagati. Pa je v resnici ravno nasprotno. Avtomobilska industrija je izjemno odporna. Ne glede na trenutne turbulence, s katerimi se soočamo v Evropi, je panoga mobilnosti še vedno panoga z največjimi vlaganji v raziskave in razvoj. Je panoga, ki vodi na področju napredne proizvodnje in tehnoloških rešitev, številni novi pristopi se iz avtomobilske industrije prenašajo v ostale panoge. V Sloveniji se kar 60% vseh industrijskih robotov uporablja v avtomobilski industriji. Vse to nakazuje tudi nadaljnjo smer razvoja. Več bo raznolikosti, več različnih tehnologij, več prenosa znanj in kompetenc v druge gospodarske panoge, več povezovanja različnih gospodarskih panog s tehnologijami, razvitimi v avtomobilski industriji. Ko govorimo o mobilnosti ne govorimo več prvenstveno o osebnih vozilih temveč mobilnost razumemo široko, z različnimi pogonskimi sistemi, različnimi uporabami, različnimi okolji uporabe. To nam daje tudi zaupanje v nadaljnjo rast, ne samo ACS-a kot partnerstva ampak tudi slovenske avtomobilske industrije in mobilnosti v širšem pomenu besede.
Kaj pa ACS? Kje vidite njegov razvoj za prihodnjih 25 let?
Joj, vprašanje za še en intervju (smeh). Smo šele dobro na začetku. Imamo trdne temelje, na katerih bomo gradili še naprej, to je zaupanje, strategijo, kreativnost in prepoznavnost. Močno smo vpeti v mednarodni prostor, sorodna partnerstva v našem načinu dela prepoznavajo vzorčni model povezovanja gospodarske panoge. Razumemo globalne trende in se nanje proaktivno odzivamo. Premoremo pogum za kljubovanje neugodnim situacijam. Vedno trdim, da moraš narediti samo en korak več od nasprotnika in lahko zmagaš in zagotovo to vztrajnost premoremo. Imamo tudi najdragocenejše od vsega, to so odlični člani z njihovo neizmerno energijo.
Kam torej gre ACS?
Še naprej bomo gradili močno partnerstvo, v katerem bo vsako od podjetij, pa tudi vsak posameznik, načel priložnost za rast, črpal iz partnerstva in ravno tako vračal partnerstvu. Vidim podjetja, ki bodo rasla, večjo diverzifikacijo tehnologij in poslovnih modelov in še več zmagovalcev na globalnem trgu. Vidim pa tudi močno ekipo zavzetih posameznikov, ki oblikujejo ta unikaten in izjemen ekosistem.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.