Evropski prehod na električna vozila je v drugem četrtletju leta 2026 nadaljeval pozitiven trend, predvsem zaradi rasti javne polnilne infrastrukture in večje stroškovne konkurenčnosti baterijskih električnih vozil, ugotavljajo v organizaciji Transport & Mobility Leuven (TML). Kljub temu številni strukturni pogoji, potrebni za podporo množični elektrifikaciji ostajajo nerešeni.
Poročilo TML-ja navaja, da je skupna javna polnilna zmogljivost v EU do junija dosegla 41,6 GW, kar predstavlja 29-odstotno rast glede na leto prej, število javnih polnilnih postaj pa se je povečalo za 21 odstotkov. Kljub napredku pa Evropska unija z okoli 1,2 milijona polnilnih mest še vedno močno zaostaja za ciljem Evropske komisije, ki predvideva 3,5 milijona polnilnih mest do leta 2030. Poleg tega ostajajo velike razlike med državami članicami, pri čemer so največji primanjkljaji infrastrukture zabeleženi v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Španiji, Grčiji in Bolgariji.
Najnovejše poročilo TML opozarja, da ključne strukturne ovire za množično elektrifikacijo ostajajo nerešene. Izboljšana stroškovna konkurenčnost električnih vozil je predvsem posledica višjih cen bencina in ne nižjih stroškov elektrike ali polnjenja. Javno polnjenje ostaja bistveno dražje od domačega, zato so uporabniki brez dostopa do zasebnih polnilnic v slabšem položaju. Dodatno konkurenčnost evropske avtomobilske industrije omejujejo visoke cene električne energije, ki so v EU še vedno skoraj dvakrat višje kot na Kitajskem in približno 2,5-krat višje kot v ZDA.
Več si preberite na spletni strani ACEA in Transport & Mobility Lueven.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno pa člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije.