V teh, tudi za avtomobilsko industrijo negotovih časih, ko je panoga pod pritiskom, je še posebej pomembno, kako podjetja komunicirajo s svojimi zaposlenimi. Zato smo v SRIP ACS+ organizirali strokovno delavnico vodenja in komuniciranja v negotovih časih, ki jo je vodila priznana strokovnjakinja za krizno komuniciranje Katja Krasko Štebljaj.
Krasko Štebljaj poudarja, da v kriznih okoljih in negotovih časih ne odločajo več le strategije. Te niso dovolj za uspešno komuniciranje. Odloča, kako organizacije razumejo, razlagajo in komunicirajo hitro se spreminjajočo realnost. V času utrujenosti od sprememb je zato treba z zaposlenimi komunicirati manj, vendar morajo biti te informacije bolj jasne, razložene na človeški način, tudi s strani vodij, saj so oni pomemben člen pri kakovostni komunikaciji. Zaposlenim je potrebno razložiti, zakaj je nekaj potrebno ali dobro za njih, sporočila pa morajo biti smiselna. Prav tako morajo dobiti občutek, da podjetje razume njihovo realnost.
Poleg tega je treba zaposlene poslušati, saj oni vedo največ. Ko izgubite stik z njimi, izgubite stik z realnostjo. Komunikatorji in vodje se morajo pri tem zavedati, da se zaupanje gradi z dejanji, ne z besedami, saj zaposleni potrebujejo realne zgodbe, ne le informacij. Krasko Štebljaj je pri tem še izpostavila, da v transformacijah ni nujno, da zmagajo le najhitrejši. Zelo pomembno je, da ljudje pri komuniciranju sprememb razumejo kam gredo, zakaj gredo tja in kakšno vlogo imajo pri tem sami. Prihodnost sprememb namreč ni v več informacijah, ampak v več zaupanja. Komunikacija, voditeljstvo, kultura, védenje in odnosi zato postajajo osrednji del uspeha transformacij.
V nadaljevanju je Krasko Štebljaj kot primer navedla EU direktivo o preglednosti plač, ki začne veljati 6. junija in bo aktualni pokazatelj kakovosti komunikacije v podjetjih. Direktiva namreč ne odpira le vprašanja koliko kdo zasluži, ampak med drugim tudi vprašanja pravičnosti, zaupanja, vrednotenja dela, napredovanj in privilegijev. Ustrezna komunikacija z zaposlenimi, tudi s strani vodij, bo zato ključna. Vodstva podjetij bodo tako med drugim morala narediti pregled plač, ali so kriteriji res jasni, ali vodje odločajo dosledno, kje obstajajo privilegiji in podobno. Vodje bo treba usposobiti za težke pogovore, zgraditi jasno zgodbo pravičnosti ter začeti komunicirati prej, preden se začnejo ugibanja med zaposlenimi.
Pričakuje se namreč, da bo zaradi nove plačne transparentnosti veliko negodovanja in negotovosti, to pa lahko hitro preraste v krizo, kar dodatno podžigajo še globalne napovedi o zmanjševanju zaposlenosti v številnih svetovno znanih avtomobilskih in drugih podjetjih. Zato je primerna komunikacija in priprava na krizo, še preden se ta pojavi, še kako pomembna. Zaposleni v krizni komunikaciji namreč pričakujejo iskrenost, pristnost, spoštovanje, jasnost in občutek dostojanstva. Veliko odgovornost nosijo tudi vodje, saj morajo biti v krizah prisotni, prenesti morajo težke pogovore, priznati negotovost in ostati dostopni tudi po objavi sprememb. V krizah zaposleni namreč ne ocenjujejo samo odločitev. Ocenjujejo tudi človeškost vodstva.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.