INTERVJU: ČE OBSTANEMO, BOMO OSTALI DALEČ ZADAJ
25. 08. 2025 | Novice
Na kratko o STPŠ Trbovlje
Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje (STPŠ Trbovlje) ima korenine v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja. V njej se dijakinje in dijaki že več kot pol stoletja izobražujejo za več vrst poklicev, ki jih potrebuje gospodarstvo, to je za oblikovalca kovin – orodjarja, inštalaterja strojnih inštalacij, elektrotehnika, avtoserviserja, tehnika računalništva, strojnega tehnika in pomočnika v tehnoloških procesih. Z močno vpetostjo v lokalno okolje občin Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, pa tudi Litija, Radeče, Laško in Šmartno pri Litiji je STPŠ Trbovlje fleksibilna in ažurna šola, ki se hitro odziva na nove potrebe in izzive časa v katerem živimo. Šola je kot pomemben del zasavskega gospodarstva za to regijo vitalnega pomena, saj mu nudi strokovni kader.
Tekst: Erik Blatnik, foto: STPŠ Trbovlje
Ker se bo kmalu začela šola, smo se za tokratni intervju s članom SRIP ACS+ odpeljali v Trbovlje, na tamkajšnjo Srednjo tehniško in poklicno šolo, ki mlade izobražuje za številne deficitarne poklice. Tam nas je prijazno sprejela ravnateljica Vesna Kralj, na šoli zaposlena že 32 let. Kot pravi jo pozna do obisti in verjame, da se bo šola, ki jo vodi, kljub številnim izzivom pozitivno razvijala še naprej. Letos denimo imajo na njej povečan vpis dijakov, vsega skupaj jih bo dobrih 450.
Ravnateljica Vesna Kralj (v sredini) je na STPŠ Trbovlje zaposlena že 32 let, zato šolo zelo dobro pozna.
Najprej bi vas vprašal, katere tri besede najbolj opišejo vašo šolo?
Tehnika. Znanje. Inovativost.
Zakaj ravno te tri besede?
Po teh besedah smo prepoznani predvsem zaradi uspehov, ki jih s svojimi projekti vsako leto dosegajo naši učitelji z dijaki na regionalnem GZS-jevem tekmovanju za najboljše inovacije Zasavja. Tam dobivamo lepe nagrade, od bronastih, srebrnih, pa tudi zlatih priznanj. Nekatere izmed naših inovacij se potem uvrstijo tudi na izbor najboljših inovacij v državi. Na to smo še posebej ponosni.
Kaj pa na dijake, na njihovo znanje?
Seveda, tudi na njih, na vsakega dijaka posebej, ki zaključi izobraževanje na naši šoli, dobi poklicno kvalifikacijo in se znajde v svetu z znanjem, ki ga je pridobil pri nas. Naši dijaki se dobro odrežejo tudi na najrazličnejših tekmovanjih. Tako se je denimo eden izmed njih, ki obiskuje 3. letnik programa avtoserviser uvrstil med deset najboljših na mednarodnem tekmovanju mladih avtomehanikov Car Mechanic Junior. Uspešni so tudi na področju kemije, matematike, jezikov, podjetništva. Eden izmed dijakov je v okviru interesnih dejavnosti in v sodelovanju s tukajšnjim inkubatorjem podjetniških idej Katapult razvil zalivalnik sobnih in zunanjih rastlin, ki ga tudi že trži in prodaja.
Dijaki svoje znanje preverjajo na najrazličnejših natečajih in tekmovanjih, tudi mednarodnih, ter tam dosegajo lepe rezultate.
Kaj mladi, pa tudi podjetja, s katerimi sodelujete, pričakujejo od vas? V čem ste inovativni, res dobri, posebni?
Naši dijaki v zasavskih podjetjih, pa tudi širše opravljajo obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcu. Koristijo kadrovske štipendije in počitniško delo. Pri tem prihaja do idej, da bi lahko dijaki zaključnih letnikov v sodelovanju s podjetji izdelovali končne izdelke za četrto izpitno enoto na maturi. Se pravi mentor v šoli dá zasnovo, oporo, dijak pa v sklopu boljše, drugačne tehnologije ali pa tehnike v podjetju naredi določen končni izdelek. Podjetja pa od nas pričakujejo, da bomo dijake izobrazili in bodo nato ostali v Zasavju, v naših podjetjih.
V čem pa ste drugačni od drugih? Kateri programi navdušujejo mlade, da se raje odločijo za vašo šolo in ne katero drugo?
Trenutno je največ zanimanja za vpis v program tehnik računalništva, saj je to trend današnje družbe, sodobnega razvoja in potreb gospodarstva ter izzivov, s katerimi se soočamo na vseh področjih. Zanimivi smo tudi zaradi naših laboratorijev. Čeprav smo relativno majhni, imamo precej dobro opremljene strojniški, elektro in računalniški laboratorij. To omogoča dijakom projektno delo bodisi v okviru pouka bodisi naših projektnih dni.
Dijaki pri izdelovanju posebnega satelita velikosti pločevinke.
Sodelovali ste tudi v projektu CanSat, ki ga je razpisal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Za kaj gre?
Gre za državno tekmovanje, v katerem je naša dijaška ekipa pod mentorstvom učitelja morala narediti umetni satelit v obliki pločevinke in skonstruirati ohišje ter ga izdelala s 3D tiskalnikom. V to relativno majhno ohišje so vgradili vso elektroniko in aparature za oddajanje in sprejemanje signalov ter vse skupaj sprogramirali, da je delovalo. Tekmovanje je bilo na strelišču Slovenske vojske na Počku pri Postojni in naša ekipa je na njem zasedla tretje mesto. To in podobni inovativni projekti motivirajo tudi druge dijake, da z veseljem obiskujejo šolo. Morajo pa biti tudi učitelji drzni, da si upajo sodelovati v takšnih projektih in narediti korak, včasih tudi v drugo, ne utečeno smer.
Kako ocenjujete sodelovanje s podjetji? Kaj pridobijo od vas? Ali tudi pripomorejo k boljšemu izobraževanju?
Šola od delodajalcev dobi zelo veliko. Velikokrat nam pomagajo nabaviti novo opremo, sofinancirajo dogodke, ki jih prirejamo, kot je denimo TRI konferenca, na katero povabimo delodajalce, vso lokalno skupnost in osnovnošolce ter jim predstavimo naše delovanje in projekte. Poleg tega pa nam partnerska podjetja omogočajo tudi strokovna izobraževanja naših zaposlenih, da se seznanijo s sodobnimi tehnologijami za učitelje elektrotehnike, strojništva in računalništva. V oporo so nam tudi pri nabavi sodobne merilne tehnike.
Ali šola podjetjem zagotavlja dovolj strokovnega kadra ali nekateri poklici še vedno ostajajo deficitarni?
Pri nas primanjkuje predvsem kadra na področju strojništva, konkretno je to oblikovalec kovin, inštalater in varilec. Ti poklici so bili še letos na seznamu deficitarnih poklicev. To se pravi, da dijak, ki se je vpisal v ta program, dobi tudi štipendijo za deficitarne poklice. Podjetja iščejo ta kader, a zanimanja za ta poklic ni oziroma zelo upada. Razlog za to je verjetno tudi v tem, da ti poklici, vezani na ročne spretnosti, niso dovolj cenjeni in včasih veljajo celo za umazane.
Medtem ko nekateri poklici pri nas ostajajo deficitarni, se je letos za avtoserviserja vpisalo rekordno število mladih, tako da so na STPŠ Trbovlje morali prvič omejiti vpis v ta program.
Zakaj pa članstvo v SRIP ACS+? Kje vidite prednosti?
Predvsem v prepoznavnosti in eminentni družbi, ki nastopa v tem združenju. Čeprav smo majhni, smo v Zasavski regiji pomemben igralec. Skozi članstvo navezujemo stike z ostalimi podjetji in tako omogočamo našim učiteljem, da so strokovno v koraku s časom, v katerem živimo in sledijo napredku, tehnologijam in tehniki ter to znanje prenašajo naprej dijakom. Če obstanemo na neki točki, potem smo ostali daleč zadaj. Pozitivno pri tem je to, da smo imeli letos prvič omejitev vpisa v program avtoserviser. Nikdar se nam še to ni zgodilo.
Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti? Kako bo šola izgledala v naslednjih 10-ih letih?
Ker imamo hudo prostorsko stisko, si najprej želim, da bi že naslednje leto postavili delavnico. Srčno upam, da bo šola deležna še kakšne nadstandardne opreme, da bodo dijaki lahko rokovali s sodobno tehniko in tehnologijo že v šoli in ne le na strokovnih praksah v podjetjih. Prav tako bo šola sodelovala v novih projektih in bila še naprej inovativna. Šola bo rasla tako strokovno kot v znanju.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.