Na kratko o Niko Železniki
Niko Železniki ima 80-letno tradicijo izdelovanja kovinskih izdelkov za pisarniške potrebe, gradbeništvo, lesno in avtoindustrijo. Od 2009 so v 100-odstotni lasti avstrijskega holdinga RIH AG Dunaj. Zaposlujejo 210 ljudi, letno pa ustvarijo okoli 35 milijonov evrov prometa, od tega 90 odstotkov na zahtevnih tujih trgih, in približno 3 milijone evrov čistega dobička. Delujejo na dveh lokacijah, v Železnikih imajo okoli 11 tisoč m2 veliko proizvodno halo, v Škofja Loki pa okoli 2 tisoč m2. So tudi imetniki standardov kvalitete IATF, ISO 9001 in ISO 14001. Vsak dan pa predelajo približno 60 ton jekla.
Tekst: Erik Blatnik, foto: Barbara Reya
Le malo slovenskih podjetij se lahko pohvali z osemdesetletno tradicijo, ki raste iz trdoživih korenin gorenjskega znanja. Podjetje Niko iz Železnikov letos praznuje visok jubilej – 80 let delovanja. V osmih desetletjih so prehodili izjemno pot: iz lokalne delavnice so se razvili v vodilnega svetovnega proizvajalca mehanizmov za registratorje in pisarniško kovinsko galanterijo, s katero so opremili pisarne po celem svetu.
A Niko že dolgo ni več le sinonim za pisarniški material. Z nenehnim vlaganjem v razvoj in tehnološko preobrazbo so leta 2012 uspešno vstopili v izjemno zahteven in strog svet avtomobilske industrije. Danes so prepoznan in nepogrešljiv razvojni dobavitelj, ki za globalni avtomobilski trg proizvaja specifične kovinske dele, kot so zaskoki za stropne ročaje nad vrati avtomobila, hladilna telesa za napredne LED žaromete, pokrove in ohišja za različne elektronske in mehanske sklope ter nosilce.
Zato je bil naš tokratni sogovornik generalni direktor Niko Železniki, Rado Čulibrk, s katerim smo se med drugim pogovarjali na kaj so v teh letih v podjetju najbolj ponosni, s kakšnimi izzivi se soočajo, kje so boljši od drugih in kje Niko Železniki vidi v naslednjih desetletjih.
V Niku že 80 let poslujejo brez izgub in dram.
S katerimi tremi besedami oz. kako bi na kratko kar najbolje opisali podjetje Niko Železniki? Zakaj?
Smo odzivni, stabilni in sodelujoči. Odzivni zato, ker se na povpraševanja in želje naših kupcev odzivamo res hitro, saj vemo, da je to kupcu izjemno pomembno. On je namreč center našega dogajanja. Stabilni zato, ker že 80 let poslujemo brez izgub in dram. Kupci, ki z nami delajo že več desetletij namreč vedo, da se na Niko lahko 100-odstotno zanesejo. Sodelujoči pa zato, ker slovimo po tem, da sodelujemo v skupnih projektih z razvojnimi oddelki naših kupcev in bomo to nadaljevali tudi v prihodnje.
Letos praznujete 80-letnico svojega delovanja. Zavidljiva doba. Na kaj ste v tem času še posebej ponosni, katere aktivnosti in dosežke bi izpostavili?
80 let je lepa doba. Preživeli smo marsikatere turbulence. To pa zato, ker smo odvisni sami od sebe. Nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo sami in vedno stavimo na dobre kupce. Kupci, ki začnejo delati z Niko Železniki, z nami tudi ostanejo. Imamo kupce, ki so z nami že več kot 60 let. Na to smo res ponosni. Vsako leto pa dodamo tri do štiri nove iz celega sveta – tudi iz Južne Amerike, Afrike, Bližnjega Vzhoda in osvojimo pet do 10 novih izdelkov letno. Vsak dan predelamo 60 ton jekla in smo eden zadnjih velikoserijskih proizvajalcev kovinskih izdelkov v Evropi.
Kaj lahko partnerji oz. tisti, ki sodelujejo z vami pričakujejo od vas? V čem ste inovativni, res dobri?
Niko kot dobavitelj kovinskih izdelkov pokriva vsa področja dela – od svojega razvojnega oddelka, lastne konstrukcije do orodjarne. Za svojo proizvodnjo sami naredimo tako orodja za naše stiskalnice, kot tudi montažne linije – z robotskim pakiranjem in kamera kontrolo izdelkov. Mislim, da smo najboljše podjetje za štancanje in montažo zahtevnih kovinskih izdelkov v Sloveniji in širše.
Kot radi poudarijo, so najboljši za štancanje in montažo zahtevnih kovinskih izdelkov v Sloveniji in širše.
V čem ste drugačni od drugih? Kaj je na vaših izdelkih in rešitvah takšnega, da se kupci raje odločajo za vas namesto za vaše konkurente?
Naše glavne komparativne prednosti so tradicija, finančna stabilnost, tehnično znanje in izdelovanje kovinskih izdelkov, kupec je pri tem stalno v centru naše pozornosti in dogajanja. Ko se z njim nekaj dogovorimo, naredimo vse, da to tudi realiziramo, pa tudi, če je treba delati ponoči, čez vikende, kadarkoli, potrjeni rok dobave za kupca bomo vedno izpolnili.
Kako pa se spopadate s kitajsko konkurenco, ki je velikokrat cenejša od vas? Rekli ste, da ste eden zadnjih v Evropi, ki še proizvajate velikoserijske kovinske izdelke, da se je vse preselilo iz Evrope na Kitajsko ali v Indijo.
Kitajcem je skoraj nemogoče konkurirat. Oni imajo prednost pri poceni materialih in delovni sili, v bolj prijaznem davčnem okolju, za svoj izvoz pa so še subvencionirani. Kljub temu še vedno uspevamo. Naše prednosti so namreč kakovost izdelkov, blago je brez napak in pregledano že v proizvodni fazi, hitro reagiramo na potrebe kupca, izdelke pa kupcu dobavimo v petih delovnih dneh. Kitajci jim jih denimo v treh, štirih mesecih. Zalog v skladiščih po Evropi imamo za tri mesece in, ko kupec potrebuje robo, to takoj dobi. Te prednosti in tradicijo vedno izpostavljamo, zato nam kupci zaupajo bolj kot Kitajcem.
Ste sinonim za pisarniški program in mehanizme za registratorje. Leta 2012 pa ste uradno stopili še v avtomobilsko industrijo. S kakšnimi izzivi ste se soočali pri tem preskoku in prehodu na stroge standarde avtomobilske kakovosti?
Kdor pravi, da je avtoindustrija bolj zahtevna od pisarniških izdelkov, se moti. Pisarniški izdelki so zelo zahtevni. Stranke ne smejo porezati, morajo delovati, ne smejo zarjaveti, uporabljajo jih tudi otroci, ki se z njimi ne smejo zastrupiti, vse mora biti ekološko, varno. Tako, da so na eni točki stvari podobne. Je pa v Evropi v avtomobilski industriji občutno preveč papirologije. Zato so Kitajci lahko cenejši, ker so procese bolj poenostavili. Pri nas je proces nadzora, evidentiranja, sledenja, presoj, vzorčenja tako zakompliciran, da so šli standardi v pretiravanje. Zato so avti pri nas 5 do 10 odstotkov dražji kot bi lahko bili.
V avtomobilskem sektorju ste specializirani za natančne štancane dele, kot so hladilna telesa za LED luči in zaskoki za stropne ročaje. Kako pomemben delež v celotni strukturi prihodkov danes predstavlja avtomobilski program v primerjavi z ostalim?
Mi približno 10 odstotkov prihodkov ustvarimo v avtomobilski industriji in se še dobro ogrevamo v tej panogi. Nismo še ogreti. Ves razvoj koncentriramo v avtoindustrijo in na tem področju želimo delati velike korake. V 10 letih računamo, da bomo s tem segmentom ustvarili eno tretjino prodaje.
Njihove proizvode največkrat najdemo v nemških znamkah avtomobilov, kot so BMW, Audi, Mercedes in Porsche.
Kdo so vaši najpomembnejši kupci na tem področju oziroma iz kje prihajajo?
Običajno so naši deli preko Tier 1 dobaviteljev posredno vgrajeni v nemške znamke avtomobilov. Največ je tega v BMW-jih, Audijih, Mercedesih in Porschejih. Zanimivo, da pa v VW-ju pa nismo, ker so zelo zahtevni glede cen. Če ti nekaj lahko narediš za 90 € bodo oni želeli imeti za 70 €. To se nam ne izplača, saj bi imeli izgubo.
Zakaj članstvo v ACS-u? Kako vam grozd pomaga pri vaši rasti in razvoju?
To, da smo člani ACS-a Slovenskega avtomobilskega grozda je za nas velikega pomena, saj smo tako v skupini podjetij, ki imamo isti cilj, isti trg. Izmenjava mnenj, izkušenj, vključevanje v skupne projekte Misije GREMO, pomoč med člani grozda s priporočili kupcem, informacijami s svetovnega trga, vse to dobimo v ACS-u in to je za nas res izrednega pomena. Tako smo denimo prišli do spoznanja, da smo preveč omejeni na male kovinske izdelke in, da potrebujemo večje stiskalnice za večje kose. To zdaj izdelujemo in je odziv kupcev enkraten. To nam bo omogočalo tudi občutno rast v naslednjih dveh, treh letih.
Aktivni ste tudi v projektih Misije GREMO, ki se osredotoča na zeleno in e-mobilnost. Kje natančno ste dejavni? Kaj ste razvili?
Osredotočili smo se predvsem na razvoj izdelkov višje dodane vrednosti. Tako smo denimo v sodelovanju s konzorcijskim partnerjem Siliko (tudi član SRIP ACS+, op. a) razvili in izdelali kovinsko tesnilo za ohišje baterij za e-vozila, kjer on potem namesti svoj gumirani izdelek. S tem smo porabo materiala zmanjšali za 33 odstotkov. Izdelek bomo skupaj s Siliko tudi mednarodno patentirali. Lastniško patenta si delimo. Dejavni pa smo tudi na področju hladilnih sistemov, kjer v sodelovanju s kupci razvijamo proces izdelave pločevinastih pokrovov za vgradnjo v vodno hlajena ohišja.
Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti? Kje in kaj bo Niko Železniki čez pet, deset let? Boste krepili avtomobilski program?
Letos smo ob naši 80-letnici uradno zaključili večjo investicijo – odprli smo novo proizvodno halo v velikosti 1600 m2, ki je v celoti namenjena izdelovanju večjih kovinskih izdelkov za avtomobilsko industrijo, kot so aluminijasti pokrovi za ohišja baterij v električnih avtih in podobni izdelki. Za ta namen smo kupili veliko, 315 tonsko stiskalnico nemškega proizvajalca, ki že obratuje. S to stiskalnico lahko izdelujemo produkte iz trakov širine do 800 mm in debeline do 6 mm. V tej hali imamo prostor še za dve taki stiskalnici velikosti od 300 do 500 ton. Naš cilj je občutna rast na programu kovinskih izdelkov za avtomobilsko industrijo, to je iz zdajšnjih tri milijone evrov letno, na sedem milijonov evrov v roku petih let in na 12 milijonov evrov v desetih letih. Naša dejavnost bo še naprej štancanje izdelkov iz trakov aluminija, bakra, jekla, kot tudi avtomatska montaža večjih komponent v polproizvod ali celo končni produkt. Nekoč si želimo postati tudi Tier 1 dobavitelj, da se bodo naši deli vgrajevali direktno v najpomembnejše svetovne avtomobilske znamke.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.