Umetna inteligenca (UI) je ena najpomembnejših iznajdb 21. stoletja. Ker je vse bolj prisotna v naših življenjih, smo letošnjo Poslovno konferenco GREMO posvetili tej tematiki. S strokovnjaki smo pogledali, kje se umetna inteligenca že uspešno uporablja, kakšne priložnosti ponuja za prihodnost ter kje se skrivajo izzivi in pasti njene uporabe.
»Že dve leti se soočamo z različnimi izzivi od digitalizacije, zelene preobrazbe do razvoja novih tehnologij in geopolitičnih sprememb,« je v uvodu poudarila direktorica SRIP ACS+ Tanja Mohorič. Dodala je, da pri tem pomembno vlogo igrajo različne vrste inovacij, med katere nedvomno sodi tudi umetna inteligenca, ki dodobra spreminja svet, saj je prisotna v vseh porah našega življenja. A kljub temu Mohoričeva verjame, da ta tehnologija ne bo nadomestila človeka, je in bo le njegovo orodje za lajšanje dela.
To dobro vedo v podjetjih, ki pri svojem poslovanju že uporabljajo UI. V predstavitvah svojih izkušenj z umetno inteligenco so se namreč strinjali, da UI ni le ChatGPT ampak mnogo več. Je skupek orodij, ki optimizirajo poslovne in proizvodne procese, znižujejo stroške in izmet, izboljšujejo kakovost izdelkov in storitev, pohitrijo in nadzirajo procese dela in podobno. Zato za njih ni vprašanje, ali uvesti tovrstno tehnologijo v podjetje ampak kako hitro in pametno jo vpeljati. Verjamejo namreč, da kdor ne uporablja UI-ja v svojih procesih izgublja konkurenčnost.
Pri vpeljavi umetne inteligence v poslovanje in s tem zagotavljanju konkurenčnosti se bodo podjetja lahko obrnila tudi na Tovarno umetne inteligence (TUI) pri Inštitutu Jožefa Stefana. Ta bo združevala najboljše strokovnjake za umetno inteligenco v Sloveniji in ponazorila vplive UI-ja v različnih sektorjih, vključno s trajnostjo, zdravjem, digitalno družbo in znanostjo, podjetjem pa bo poleg strokovnega znanja nudila tudi dostop do superračunalnika. Ker pa si želijo TUI graditi v sodelovanju z gospodarstvom v novembru organizirajo Dan odprtih vrat, kjer bodo prisluhnili potrebam podjetij in s tem okrepili delovanje tovarne.
Zanimivo in poučno konferenco je sklenil antropolog dr. Dan Podjed, ki se je v svojem navdihujočem govoru vprašal, v kaj se ljudje spreminjamo ob vsem tem hitrem napredku in tehnologijah, tudi umetni inteligenci. Po njegovem mnenju bi se morali znati odklopiti od naprav ter najti pravo ravnovesje med digitalno pismenostjo in življenjem brez ekranov. Že drži, poudarja dr. Podjed, da digitalne naprave koristijo vsakodnevnemu življenju in poslu, a tehnologije moramo krojiti in razvijati predvsem po meri človeka.
Več fotografij z dogodka si lahko ogledate na tej povezavi.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.