Spremembe nas spremljajo na vsakem koraku. So del našega življenja. Kdor se jim ne prilagodi, resno tvega izgubo konkurenčnosti. To so na kratko glavni poudarki Razvojne konference GREMO, kjer smo z našimi člani in strokovnjakinjo za management dr. Nadyo Zhexembayevo ugotavljali, da sprememba ni kazen (Change is not a punishment).
Dr. Nadya Zhexembayeva v svojih navdihujočih govorih poudarja, da se mora posameznik, pa tudi podjetja, zaradi nenehnih sprememb, stalno spreminjati in prilagajati. Ta proces imenuje reinvencija. V sodobnem svetu je še posebej pomembna, saj ni le sprememba, ampak temeljit preobrat v načinu razmišljanja in delovanja. Dr. Zhexembayeva zato poudarja, da moramo znati pravočasno predvideti, kaj se bo zgodilo, videti tudi kakšni bodo megatrendi in ukrepati takoj, ko zasledimo disrupcijo.
Na primerih različnih znanih globalnih podjetij je predstavila, da so spremembe potrebne tudi pri sistemih, ki delujejo. Zunanje okolje se namreč konstantno spreminja, prav tako ima vsaka stvar svoje življenjsko obdobje, to je rast, vrh in zaton. Zato je treba vedno iskati nove rešitve, izdelke, sisteme vodenja in podobno. Reinvencijo pa moramo začeti v ravno pravem trenutku, ne prehitro in ne prepozno, ko je sistem že v zatonu. Predstavila je tudi analizo, po kateri največ globalnih podjetij v povprečju dela spremembe, reinvencijo, na vsakih dve do tri leta. Medtem ko podjetja v ACS-u to največkrat počno na štiri do pet let, dva odstotka pa je tudi takšnih, ki se spreminjajo in prilagajajo vsako leto.
Dr. Zhexembajeva je ob koncu izpostavila, da je reinvencija strategija, ki zahteva konsistentnost, je stalen in ne enkraten proces. Prepričana je, da smo ljudje rojeni in učeni za prilagajanje in spremembe, saj v naravi ni stabilnosti, zato se je človek moral in znal v zgodovini vedno prilagoditi na najrazličnejše situacije in položaje. Stabilnosti po njenem mnenju ni. Spremembe bodo vedno obstajale, so del vsakdanjosti, le izkoristiti in kapitalizirati jih moramo znati ter si tako okrepiti delovanje v sodobnem, nenehno spreminjajočem se svetu.
Njena razmišljanja so v nadaljevanju podkrepile uspešne zgodbe podjetij, naših članov, ki so se v tem spreminjajočem okolju na poti preobrazb soočali z izzivi na poslovnem, tehničnem, razvojnem in tudi socialnem področju. Sogovorniki iz Silika, Emsisa, Qlectorja, Elaphe, Iolarja, SIJ-a Acroni in Uniorja so se med drugim strinjali, da so spremembe stalne na vseh področjih, izziv za vodje pa je, kako pripraviti zaposlene, da jih ne bodo čutili in zaradi njih delovali kontraproduktivno.
Konferenco smo zaključili s spletno predstavitvijo entuziastičnega črnogorskega zagonskega podjetja Evom Mobility, ki razvija električna vozila in namerava biti prvi proizvajalec avtomobilov v Črni gori ter podelitvijo ACS-ovega peresa. Tega prejmejo posamezniki, ki s svojim znanjem, predanostjo in povezovalnim pristopom pomembno prispevajo k razvoju ACS-a. Dobil ga je prof. dr. Tomaž Katrašnik, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer vodi laboratorij za motorje z notranjem zgorevanjem in elektromobilnost, ter predsednik strokovnega sveta ACS-a.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
______________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari okvirno 10 % bruto družbenega proizvoda in skoraj 25 % slovenskega izvoza (vir: SPIRIT Slovenija). Vsi člani SRIP ACS+, vključujoč tudi vsa področja mobilnosti, pa k slovenskemu BDP-ju prispevajo več kot 17 %. Naši člani ustvarijo več kot 8 milijard evrov letnih prihodkov, večina jih deluje kot dobavitelji 1. in 2. nivoja globalnim proizvajalcem vozil. Letno člani SRIP ACS+ prejmejo več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.